Ministrstvo za zdravje je pretekli teden v zakonodajni postopek vložilo nov interventni zakon za zdravstvo. "V njem je veliko dobrih rešitev kot na primer bolj pregledna ureditev na področju izvajanja nujne medicinske pomoči; podaljšanje obdobja, v katerem bolniško odsotnost plačuje delodajalec, na 30 dni; zamejitev najvišjega možnega bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne bruto plače," so zapisali v Levici.
Vseeno pa se je, kot so poudarili, v zakon "pretihotapil" rez v dolgotrajne bolniške. Člen bi namreč črtal določbo, po kateri se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh z 80 odstotkov zviša na 90 odstotkov.
"S koalicijo smo dosegli dogovor o črtanju člena. Nesprejemljivo bi namreč bilo, da v času, ko z napotnico "zelo hitro" 40 odstotkov pacientov na prvi pregled čaka več kot 90 dni, varčujemo na najranljivejših skupinah," ocenjujejo.
Dodali so, da so s koalicijo vložili amandma, ki te določbe 35. člena črta, ohranja pa kapico na najvišje možno bolniško nadomestilo (ki bi bilo v tem letu 5059,75 evra bruto). "Javno zdravstvo moramo narediti bolj dostopno, zato že pripravljamo vrsto ukrepov, ki bodo to zagotovili, med drugim prenos obveznega zdravstvenega prispevka v solidarno in pravično dajatev," so še zapisali.
Ministrstvo za zdravje pri obvladovanju dolgotrajnega bolniškega staleža v letu 2020 ni bilo učinkovito, v reviziji, objavljeni prejšnji teden, ugotavlja računsko sodišče. Od ministrstva je zahtevalo predložitev odzivnega poročila in podalo priporočila za učinkovitejše obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža. Rekorder v izplačilu je denimo prejel 21.494 evrov bolniškega nadomestila, medtem ko je najdaljša bolniška odsotnost dolga 11,5 leta.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.