Koalicija se je po besedah premiera Janeza Janše v tem času ujela in izvedla realizacijo zastavljenih ciljev, tako v normativnem delu, kot tudi pri pripravah strateških reform, ki so bile načrtovane za prvo polovico letošnjega leta. "Bilo je nekaj težav v delovanju, te smo sproti odpravljali, tako da lahko rečem, da je koalicija ravno toliko ali pa še bolj trdna kot na samem začetku," je še dodal predsednik vlade.
Janša: Cilji so dobili nadgradnjo
Polletno obdobje po Janševih besedah zaključuje sprejem strategije razvoja Slovenije, ki jo je nedavno sprejela vlada. S tem so osnovni cilji, zapisani v koalicijski pogodbi, dobili konceptualno nadgradnjo v dolgoročni strategiji razvoja Slovenije. S tem vlada ne deluje le na podlagi koalicijskega dokumenta, temveč tudi na podlagi formalne strategije razvoja Slovenije, je pojasnil Janša.
Po besedah premiera koalicija sedaj zaključuje prvo fazo delovanja in prehaja v drugo, zato so predstavniki koalicije na sestanku razpravljali tudi o nadaljnjih korakih. Za prvo fazo je bilo tako značilno, da je koalicija in vlada izvedla vrsto zadev, ki so pocenili in poenostavili življenje državljanov. "S spremembo številnih predpisov smo brez stroškov državljanom prihranili nekaj 10.000 delovnih ur, in to samo s tem, ko je vlada spremenila predpise o krajevni pristojnosti," je pojasnil Janša. S tem je namreč možno številne uradne postopke opraviti na katerikoli upravni enoti, ne samo v kraju stalnega bivališča. "Samo s tem smo državljanom in državljankam v treh mesecih prihranili 40.000 delovnih ur," je še dodal Janša.
V drugi fazi pa je pred koalicijo bolj zahtevna naloga, ki terja tudi zahtevne zakonske spremembe, je napovedal Janša. Podlaga je v strategiji razvoja, medtem ko bo konceptualna podlaga za oblikovanje dokončnih prepisov in zakonskih aktov glede ključnih reform oblikovana nekje do sredine jeseni, je povedal premier. Vlada bo tako že julija imenovala skupine, ki bodo pripravile konceptualno podlago. Skupine bodo zelo široko zastavljene, saj bodo po Janševih besedah v njih sodelovali tako strokovnjaki ministrstev, kot tudi zunanji strokovnjaki z inštitutov in univerz. S tem želi koalicija doseči široko osnovo, ki je bila prisotna tudi pri oblikovanju strategije razvoja.
Janša: Če bo referendum o RTV, ga bomo dobili
Glede morebitnega referenduma o zakonu o RTVS pa je Janša dejal, da je referendum ustavna kategorija, ki jo je zagovarjal že od sprejema slovenske ustave. "Kdor izpolni zakonske in ustavne pogoje, da zahteva referendum, mora DZ takšen referendum razpisati, vendar v tem primeru menim, da za referendum ni potrebe," je povedal Janša. Po njegovem mnenju pa je nesmiselno, da bi bil referendum v poletnih mesecih, DZ bo moral najti ustrezne termine, da se ljudem pred odločanjem predstavijo argumenti "za" in "proti" podpori zakona. "Glede na to, da imamo veliko izkušenj z referendumi, je ta izziv treba sprejeti, če bo na mizi, in referendum, tako kot praktično vse ostale doslej, dobiti," je povedal Janša. Tudi predsednik SLS Janez Podobnik je po sestanku sicer izrazil prepričanje, da bo koalicija morebitni referendum dobila.
Bajuk ''upravičeno zadovoljen''
Predsednik druge največje koalicijske stranke NSi Andrej Bajuk pa je po sestanku povedal, da glede preteklega dela v koaliciji prevladuje upravičeno zadovoljstvo. "Zavedamo se, da je koalicijska pogodba napisana za obdobje celotnega mandata, zato vemo, da je v šestih mesecih nemogoče uresničiti vse, za kar se je koalicija zavezala v koalicijski pogodbi," je povedal Bajuk. Dosedanje delo je po njegovih besedah dobra podlaga za nadaljnje delo.
Kot je povedal Bajuk, so nekateri člani koalicije na sestanku izrazili tudi zaskrbljenost nad tem, da bo možno uresničiti vse cilje, ki so zapisani v koalicijski pogodbi. Tu gre predvsem za področje gospodarskega razvoja, zato je bil sprejem strategije razvoja zelo pomemben, je prepričan Bajuk. V Sloveniji med povprečnimi državljani namreč vlada zaskrbljenost glede tega, kaj se dogaja na področju gospodarskega razvoja in kako bo država uresničila vse "narodne" cilje v globaliziranem svetu.
Glede ustanavljanja drugega finančnega stebra oziroma združevanja zavarovalnic je Bajuk dejal, da je treba izkoristiti vse sinergije, ki obstajajo med bankami in zavarovalnicami. "Mi se s tem strinjamo in gremo v to smer," je dodal Bajuk. Po njegovih besedah podpirajo takšen steber, ne pa steber, ki ga je za hrbtom javnosti delala prejšnja vlada. To je bilo povezovanje Zavarovalnice Triglav z A-banko, in sicer z zmanjšano vlogo države kot lastnika in skrbnika delnic, je dejal Bajuk.
