Poslanci vladne koalicije bodo do jutri zbrali potrebnih 23 podpisov in zahtevo za izredno sejo državnega zbora tako vložili v proceduro. Na to, da bi sejo sklicala opozicija ne računajo več. "Normalno bi bilo, da bi opozicija zahtevo vložila, konec koncev so vložili tudi interpelacijo. Brez njihove zahteve za interpelacijo sploh ne bi potrebe za sejo. Nam bi bilo ljubo, če bi vložili, če pa ne, potem je pa prav, da vložimo mi, da bo interpelacija obravnavana," je dejal Miran Potrč, vodja poslanske skupine ZLSD.
Podpisi za parlamentarno zasedanje se zbirajo, je dejal predsednik vlade in LDS Anton Rop in ob tem ocenil, da opozicija "iz politikantskih namenov" zlorablja poslovnik DZ in izredne parlamentarne seje. Drugi razlog za takšno ravnanje opozicije je po mnenju premiera želja opozicije, da volivci oktobra ne bi prišli na parlamentarne volitve. Zavrnil je tudi očitek, da si vlada pravzaprav ne želi razprave o interpelaciji, saj želi koalicija to razpravo začeti še pred uradnim začetkom volilne kampanje in tako čim prej sprožiti razpravo o delu v minulem mandatu. "Mi bomo poskušali znotraj volilne kampanje volivce prepričati, da gredo na volitve, da smo na dobri poti, da gremo lahko še hitreje in da imamo program za to, da gremo naprej," je dejal Rop.
Rop je ponovil, da si želijo parlamentarno razpravo o "celotni bilanci dela vlade". "Pravzaprav se tega veselimo, ker menimo, da je Slovenija na dobri poti in da lahko gremo po tej poti še hitreje." Predsednika vlade bolj preseneča opozicijsko "zavlačevanje" začetka razprave, ki naj bi glede na želje opozicije potekala nekaj dni pred volitvami, je dejal Rop.
Nesoglasja o datumu
Predlagatelji interpelacije, opozicijski SDS in NSi, ter vladna koalicija se razhajajo o terminu za sejo. Koalicijske stranke namreč menijo, da bi obravnava očitkov iz interpelacije in vladnega odgovora nanje morala biti čim prej, vsekakor pa še pred uradnim začetkom predvolilne kampanje, torej 3. septembrom. Predlagatelji interpelacije pa so prepričani, da bi morala biti vlada zainteresirana poročati parlamentu o svojem delu čim bližje volitvam. S tem pa bi volivkam in volivcem tudi omogočili lažjo odločitev za katero od strank naj bi glasovali na jesenskih parlamentarnih volitvah.
