Kot je po koalicijskem sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, še pojasnil predsednik vlade in največje stranke LDS Anton Rop, naj bi v vseh strankah koalicije obstajala velika pripravljenost za iskanje ustreznih kompromisov .
Na vprašanje, ali je beseda nanesla tudi na morebitno rekonstrukcijo vlade, je premier Rop odvrnil, da "bodo v primeru, če bi ugotovili, da je treba pri določenih projektih izvesti tudi kadrovske spremembe, to tudi storili", vendar o konkretnih imenih ni želel govoriti. "Pod drobnogledom smo vedno vsi, tako predsednik vlade kot tudi vsi ministri," se je izognil neposrednemu odgovoru. Sicer pa bodo naslednje državnozborske volitve šele čez poldrugo leto, tako da je po Ropovih besedah za rekonstrukcijo "še več kot dovolj časa". Delo ministrov je treba ocenjevati vedno znova; vsi ministri se trudijo, da bi svoje delo kar najbolje opravljali, seveda pa so pri tem različno uspešni. Predsednik vlade bi si sicer mnogokrat želel, da bi bili bolj uspešni.
Sicer pa bodo v prihodnjih dneh in tednih koalicijske stranke (poleg usklajevanj o rebalansu državnega proračuna) zaposlene predvsem s pripravljanjem predlogov za spremembo volilnega sistema in tudi ustave. Vsaka od štirih strank naj bi pripravila svoja izhodišča, ki jih bodo potem usklajevali na ravni koalicije. Usklajevanja bodo potekala v štirih skupinah oziroma odborih: za spremembe ustave, spremembe volilnega sistema, vprašanja ekonomske politike in tudi za vprašanja o izvajanju koalicijske pogodbe. K slednji morajo namreč koalicijske stranke sprejeti še aneks. Že decembra lani, še pred izvolitvijo Antona Ropa za mandatarja za sestavo nove vlade, so se namreč (ob podpisu dogovora o nadaljevanju sodelovanja v vladi v drugi polovici mandata) koalicijske partnerice zavezale, da bodo podpisale tudi aneks h koalicijski pogodbi, vendar se to doslej še ni zgodilo.
Kot je znano, so v LDS pripravili osnutek možnih zakonskih sprememb na področju volilne zakonodaje, ki med drugim predvideva ukinitev volilnih okrajev, čemur pa odločno nasprotujejo v SLS. Vendar pa Rop "ni prepričan, da tu ni mogoče najti soglasja". Po njegovih besedah se je danes pokazalo, da pri večini koalicijskih strank obstaja precejšnje soglasje o tem, v katero smer spreminjati volilni sistem in v katerih točkah bi bilo treba še poiskati ustrezna soglasja. V ljudski stranki naj bi tako v kratkem pripravili svoja stališča, o katerih se bodo vse štiri partnerice potem skušale uskladiti in zatem nastopiti z enotnim projektom koalicije.
Parlamentarna ustavna komisija naj bi v petek nadaljevala z obravnavo predlogov ustavnih sprememb, pri čemer naj bi se osredotočila zlasti na vladni predlog sprememb na področju regionalizma.
Predsednik ene od koalicijskih strank in predsednik ustavne komisije Borut Pahor (ZLSD) je po današnjem sestanku pojasnil, da mora koalicija do petka ugotoviti, ali lahko zagotovi zadostno večino za omenjene spremembe ustave. "Če v petek na seji ustavne komisije ne bi bilo ustavne večine za spremembo člena o regionalizmu, se bo verjetno v tem mandatu postavilo vprašanje smiselnosti nadaljevanja projekta regionalizacije, kar bi bilo slabo za prihodnji razvoj države," je ocenil Pahor. Ta predlog ustavne spremembe se sicer Pahorju zdi eden najpomembnejših, medtem ko bosta morala ustavna komisija in državni zbor za ostale predloge oceniti, ali so res nujni in ali so dovolj dobro pripravljeni ter za katere bi bilo mogoče doseči zadostno politično podporo.
V zvezi s predlagano spremembo volilne zakonodaje je Pahor dejal, da ZLSD takšno spremembo podpira. Predvsem zato, da bi bil ustavnorevizijski proces zaključen in da bi imela volja ljudi pri izbiri poslancev bistveno večjo težo kot doslej. Glede morebitne rekonstrukcije vlade pa je predsednik ZLSD poudaril, da ni dobro imeti vlade, ki bi do naslednjih volitev vegetirala oziroma samo dokončala mandat prejšnje vlade. Vlada mora biti ambiciozna, imeti mora svoje pobude in ključne projekte, ne le evropskega, pač pa tudi projekt sistemsko-finančne konsolidacije države. "Vlado vodi predsednik vlade, ki ima tudi pristojnost predlagati morebitne zamenjave ministrov," je dejal Pahor in pri tem dodal, da ministri iz vrst ZLSD delajo dobro in po svojih najboljših močeh.
In kako Pahor kot predsednik državnega zbora komentira dejstvo, da so poslanke in poslanci na zadnjih sejah obravnavali le peščico vladnih zakonskih predlogov? Kot je dejal, je na današnjem sestanku opozoril, da morajo pristojna ministrstva in vlada v relativno kratkem času pripraviti in v zakonodajno obravnavo vložiti še približno 60 zakonov, potrebnih zaradi usklajevanja domače zakonodaje z evropsko.
Podpredsednik SLS Ivan Bizjak je tudi po današnjem koalicijskem sestanku ponovil, da se v ljudski stranki zavzemajo za ohranitev volilnih okrajev, pripravljeni pa so se pogovarjati o rešitvah, ki bi šle v smeri večjega vpliva glasu volivca na izvolitev poslancev. Treba je identificirati ključne elemente, ki naj jih vsebuje predlog sprememb volilnega zakona, znotraj tega pa lahko iščemo sprejemljive rešitve, je dejal. "Ne zapiramo vrat, nadaljevali bomo s pogovori. Glede nekaterih vprašanj sploh ni dileme, da so spremembe potrebne, v zvezi s samim sistemom volitev pa je treba iskati najustreznejše rešitve," je poudaril Bizjak. Prav tako v SLS še niso sprejeli dokončnega stališča o predlaganih spremembah ustave. Med drugim je Bizjak tudi opozoril, da bi morala koalicija imeti še več sestankov o uresničevanju ključnih nalog. Po njegovih besedah so namreč bila obdobja, ko je bilo takšnih usklajevanj premalo oziroma niso bila dovolj pogosta.
Glede morebitnih kadrovskih zamenjav v vladi v SLS niso seznanjeni, da bi predsednik vlade v skladu s pravili, določenimi s koalicijsko pogodbo, kateremu izmed ministrov že izrekel kakršnakoli opozorila. Na vprašanje o morebitnem izstopu ljudske stranke iz koalicije pa je Bizjak odvrnil, da so takšna ugibanja pravzaprav prisotna že od samega začetka delovanja vlade in koalicije, a slednji še vedno delujeta v nespremenjeni sestavi.
Predsednik najmanjše koalicijske stranke Anton Rous (DeSUS) pa je med drugim dejal, da so predstavniki koalicije danes veliko časa namenili pogovoru "o tem, kaj so ljudje na prvomajskih praznovanjih zahtevali od vlade in politike". Nismo govorili niti o menjavi ministrov niti o morebitnih predčasnih volitvah, saj o čem takem doslej še ni bilo nakazane nobene izrecne zahteve, se je nad novinarskimi vprašanji čudil Rous. Kot je še dodal, v DeSUS podpirajo takšne spremembe volilne zakonodaje, v skladu s katerimi bi imeli volivci ključen vpliv na izbiro poslancev.
