Interpelacijo so vložili zaradi neuresničenih obljub državljanom, ki jih je vladna koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo na začetku mandata leta 2000, "slabega upravljanja z državo ter razraščajoče se korupcije in klientelizma", je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik SDS Janez Janša.
Koalicija Slovenija pa ne bo predlagala glasovanja o nezaupnici vladi, ker to po besedah Janše in predsednika NSi Andreja Bajuka ob koncu mandata nima smisla, pač pa računajo na razpravo o delu vlade in sprejem sklep o tem. "Povsem normalno je na koncu mandata polaganje računov o delu. Vlada, ki ima mirno vest, bi se razprave o svojem delu veselila," meni Bajuk.
Koalicija Slovenija je interpelacijo o delu in odgovornosti vlade obrazložila na 44 straneh. Na njih ocenjuje stanje v Sloveniji, iz katerega je očitno, da vlada v štiriletnem mandatu ni izpolnila velikega dela najpomembnejših obljub in je še posebej po zamenjavi Janeza Drnovška z Antonom Ropom kot njenim predsednikom slabo upravljala z državo. Zaradi tega so številne razvojne možnosti ostale neizkoriščene. Velik del mlade generacije je ostal brez dovolj kakovostne izobrazbe, zaposlitev in stanovanj, menijo podpisniki interpelacije.
Vladajoča LDS je že leta 2000 obljubljala, nato pa Rop ob nastopu premierske funkcije ponovil, da bo letna gospodarska rast presegala pet odstotkov. Dejansko pa je bila ta leta 2003 skromnih 2,3 odstotka. Poleg tega je Rop obljubljal zmanjševanje brezposelnosti za petino, v resnici pa se je v minulih letih znižala le za tri odstotke. Rop je obljubljal tudi ustalitev javnega dolga, v resnici, menijo podpisniki interpelacije, pa je Rop Slovenijo samo v zadnjih dveh letih zadolžil za najmanj 250 milijard tolarjev, od leta 2000 pa za skoraj 500 milijard tolarjev.
Poleg tega so se preko vseh razumnih meja povečale socialne razlike. Nekaj sto privilegiranih, povezanih z oblastjo, je sanjsko obogatelo, na drugi strani pa je število prejemnikov socialnih pomoči naraslo na 60.000. V oblastni sferi sta se razrasla korupcija in klientelizem, kriminal belih ovratnikov pa ostaja praviloma nekaznovan.
Vlagatelji interpelacije se bodo na podlagi odgovora vlade in po razpravi o interpelaciji na seji državnega zbora odločili, če in kakšne sklepe bodo predlagali. Poslovnik DZ namreč med drugim določa, da po končani razpravi o interpelaciji lahko predlagatelji interpelacije predlagajo, naj državni zbor sprejme sklep, s katerim se oceni delo vlade oz. ministra.
Golobič: Interpelacija je obupan poskus preusmerjanja volilnega boja
Interpelacija o delu vlade Antona Ropa je povzetek predvolilnega programa SDS, ki vsebuje zgolj kritiko vlade, v njem pa manjka tisto, česar SDS in NSi ne premoreta: elementarne vizije in odgovora na to, kaj bi bilo treba v Sloveniji narediti, je potezo koalicije Slovenija komentiral predsednik sveta LDS Gregor Golobič. V LDS sicer po eni strani interpelacijo ocenjujejo kot izjemno priložnost, da bodo javnosti v izdatnejši meri predstavili popolno bilanco mandata, v katerem je imela LDS vodilno vlogo. Na to bilanco so v LDS ponosni, pri tem pa poudarjajo, da ne gre zgolj za uspehe vlade, ampak celotne države. Razprava o interpelaciji, ki naj bi se po predvidevanjih predlagateljev odvijala 14 dni pred parlamentarnimi volitvami, je po Golobičevih besedah dejanje, ki veliko več kot o vladi pove o predlagateljih. V LDS so sicer prepričani, da bo slovenska javnost znala presoditi, kdaj se nek demokratičen mehanizem upravičeno uporablja ali pa neupravičeno zlorablja. Volilna kampanja namreč nikjer v Evropi ne poteka v nacionalnih parlamentih.
"Največja interpelacija" je sicer v Sloveniji razpisana za 3. oktober, ko bodo morale vse stranke, tako vladne kot opozicijske, položiti svoje račune in povedati, kaj nameravajo storiti v prihodnje. "V LDS imajo svojo bilanco, ki je natančna in dobra," je dejal Golobič. Prepričani so, tako Golobič, da bodo "volivci znali presoditi, kdo so kredibilni politiki, kdo v politiko prinaša nove ideje". Gre za "obupan poskus, kako v volilni kampanji preprečiti razpravo o tem, kaj je treba v Sloveniji narediti, in jo zamenjati s tem, kaj naj bi bilo domnevno narobe v preteklosti", je povedal Golobič
Lahovnik: Podatki o revščini v interpelaciji so zavajajoči
Gospodarskega ministra Mateja Lahovnika veseli, da bo lahko prišlo do razprave o ekonomskih vprašanjih, saj je to največja prednost LDS. Ekonomski kazalci so po njegovih besedah tisti, ki dokazujejo uspešnost ekonomske politike. "Podatki, ki jih v interpelaciji navajajo pobudniki s področja ekonomskih rezultatov Slovenije, so napačni in zavajajoči," meni Lahovnik. Tako denimo pobudniki kot temeljni argument za povečanje stopnje revščine v Sloveniji navajajo povišanje števila prejemnikov socialne pomoči. Za dvig števila prejemnikov socialne pomoči naj bi bila po Lahovnikovih trditvah zaslužna sprememba zakona o socialnem varstvu, s katero se je dvignil cenzus, do katerega so posamezniki upravičeni do socialne pomoči.
"To dokazuje le, da je Slovenija postala bolj socialna država, in ne da se je dvignila stopnja revščine", trdi Lahovnik.
ZLSD: Interpelacija priložnost za vlado
"Interpelacija zoper delo vlade ni primerna poteza," meni predsednik ZLSD Borut Pahor. Vseeno pa jo vidi kot priložnost za vlado, da pred volitvami javnosti še enkrat predstavi svoje dosežke. Po njegovem mnenju je vlada v iztekajočem se štiriletnem mandatnem obdobju v ključnih točkah izpolnila dane obljube, predvsem pa je uspela ohraniti politično in socialno stabilnost ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato.
SLS ne nasprotuje interpelaciji
V SLS se še ne morejo opredeliti do vložene interpelacije, saj je še niso podrobno prebrali, vendar v stranki ne nasprotujejo takšnemu načinu za ocenitev delovanja vlade v iztekajočem se mandatu. Sicer pa bodo posebno pozorno posvetili očitkom glede razraščajoče korupcije in klientelizma. "Kot je znano, smo bili v DZ zelo kritični do delovanja vlade in predsednika vlade na tem področju," je povedal predsednik SLS Janez Podobnik.
Poudaril je, da SLS ne beži od odgovornosti za njihovo delo v vladi. Iz korektnosti do predlagateljev in tudi do vlade pa je po njegovih besedah pomembno, da se seznanijo s tem, kaj se v interpelaciji vladi konkretno očita. Zaenkrat še ne ve, ali se kakšen očitek nanaša tudi na delo ministrov SLS. "Če bo očitek upravičen, ga bomo priznali. Če obstaja argumentacija za očitke, navedene v interpelaciji, pa jo bomo podprli," je še povedal Podobnik.
