Stališče opozicije je znano; mediji jim posvečajo premalo pozornosti in so pri svojem poročanju pristranski. V Sloveniji namreč po besedah prvopodpisanega predlagatelja dopolnil Jožeta Tanka (SDS) ni zagotovljen neodvisen medijski prostor. Sicer pa, kot je pojasnil predsednik NSi Andrej Bajuk, predlagane rešitve niso nobena novost, saj jih je v takšni obliki v parlamentarno proceduro leta 2000 vložila že njegova vlada, vendar pa jih je nato velika koalicija zavrnila.
Omenjenemu medijskemu skladu naj bi letno namenili milijardo tolarjev, ki bi jih namenili za zagotavljanje pluralnosti splošno-informativnih tiskanih in elektronskih medijev, za razvoj tehnološke infrastrukture na področju medijev in za razvoj infrastrukture za distribucijo tiskanih medijev. Sicer pa naj bi skladno s predlaganimi dopolnitvami s skladom upravljal upravni odbor, ki naj bi ga sestavljalo sedem članov. Sklad naj bi upravljal sedemčlanski odbor. Predsednika odbora bi imenoval predsednik države, polovico članov bi predlagali predstavniki opozicije, drugo polovico pa vladna.
Pri dodeljevanju sredstev pa naj bi sklad upošteval redno, objektivno in uravnoteženo predstavljanje delovanja in stališč tako opozicije kot pozicije. Poleg tega pa naj bi skušali vzpostaviti novo kakovost v slovenskem medijskem prostoru z zagotavljanjem celovite in nepristranske obveščenosti in svobodnega oblikovanja mnenj. Upoštevali pa naj bi tudi dosledno spoštovanje načel novinarske etike in raziskovalnega novinarstva.
Sicer pa so na novinarski konferenci ponovili stališče glede pluralnosti slovenskega medijskega prostora. Pri tem je Tanko poudaril, da nekatere politične opcije ne morejo predstaviti svojih stališč, izpostavil pa je tudi pravico državljank in državljanov do obveščenosti o javnih zadevah. Bralec ali gledalec mora imeti na voljo informacijo tako predstavnikov vlade kot opozicije, kar je tudi osnova uravnoteženega in demokratičnega medijskega prostora, je še dejal Tanko. Vendar pa je dejal, da slovenski medijski prostor še vedno ne spoštuje različnih mnenj in pogledov temveč ponuja vedno ene in iste poglede ter rešitve.
Odnos vladajoče koalicije glede zahtev koalicije Slovenija, zlasti pri zahtevi po neposrednih prenosih sej, naj bi kazale na to, da Slovenija ni le vrh Balkana, temveč je v njem tudi politično obstala, je še dejal Tanko. Pomembna naloga zakonskih dopolnil pa naj bi bila po njegovih besedah tudi pospešitev razvoja tehnološke infrastrukture na medijskem področju, s čimer naj bi odpravili monopolni položaj pri distribuciji tiskanih medijev. Prav to naj bi namreč Sloveniji očital tudi evropski parlament.
Vodja poslanske skupine NSi Janez Drobnič je dejal, da se z zakonskimi dopolnili ustvarja priložnost za novinarstvo, saj naj bi se tako vzpostavil tudi trg dela v novinarstvu. Ob tem pa je dejal, da kapitalska različnost še ne pomeni pluralizacije medijev, saj so vsi mediji v lasti ene politične opcije. Predsednik SDS Janez Janša pa je dejal, da naj bi se s pomočjo njihovega predloga zagotovila večja neodvisnost javne besede, povečala možnost ustanavljanja novih medijev in zmanjšal monopol pri distribuciji tiskanih medijev. Izpostavil pa je tudi vse manjši vpliv novinarjev pri imenovanju odgovornih urednikov in uvrstitev novinarjev RTV Slovenija med javne delavce.
