Današnje srečanje predsednikov koalicijskih strank, ministrov in poslancev je premier Borut Pahor ocenil kot uspešno, saj so dosegli dogovor glede ključnih vprašanj za delo koalicije v prihodnjih mesecih. Koalicijskim poslancem so predstavili rebalans proračuna z zadnjimi novostmi. Po Pahorjevih besedah so se vsi strinjali, da je temeljni proračunski dokument tisti, ki prihaja jeseni in da držijo koalicijske zaveze, da bo proračun za prihodnji dve leti pripravljen drugače, kot so bili sestavljeni v preteklosti.
O predlogu v četrtek
Vlada bo predlog novega rebalansa proračuna sicer obravnavala in sprejela v četrtek. "In sicer ker gre za tehnični rebalans – za zmanjšanje materialnih stroškov in investicijskih transferjev ter povečanje sredstev za pokojninsko blagajno zaradi padca prilivov," je dejal finančni minister Franc Križanič.
Predlog predvideva znižanje proračunskih prihodkov na 7,92 milijarde evrov, kar je za 863 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu. Odhodki proračuna naj bi po novem znašali 9,76 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj bi tako z novim rebalansom znašal pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za dobri dve odstotni točki več od prvotnih načrtov. Javnofinančni primanjkljaj bo pri 5,6 odstotka BDP.
Glede na prvi rebalans se najbolj znižujejo materialni stroški in investicijski transferji, in sicer za skoraj 300 milijonov evrov, dodatno pa bo v pokojninsko blagajno namenjenih 122 milijonov evrov. Neto učinek prihranka bo tako 157 milijonov evrov, je povedal Križanič.
V pokojninsko in zdravstveno blagajno se bo zaradi manjše zaposlenosti in s tem manj priliva iz prispevkov nateklo za skupaj okoli 300 milijonov evrov manj, v vsako po 125 milijonov evrov manj. V pokojninsko blagajno bodo namenili omenjenih 122 milijonov evrov – "prostor" so dobili s prestrukturiranjem postavk –, manko v zdravstveni blagajni pa bodo pokrili delno z zadolžitvijo, delno pa s presežki iz prejšnjih let, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar.
Večjih pripomb na današnjem sestanku ni bilo. "Zdi se mi, da so razumeli, da so bile to potrebne in edine možne spremembe," je povedala Kamnarjeva.
Najbolj so se povečala sredstva za aktivno politiko
V resorju sociale so se glede na prejšnji rebalans najbolj povečala sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, in sicer na okoli 110 milijonov evrov, zaradi povečanja brezposelnosti so se povečala tudi sredstva za socialne transferje, je povedal minister za delo Ivan Svetlik in izrazil upanje, da se bo zakon o subvencioniranju čakanja na delo prijel in v večji meri ustavil prirast brezposelnosti.
V drugem rebalansu je sicer vzpostavljena nova postavka, ki je namenjena kriznim ukrepom – subvencioniranju krajšega delovnega časa, subvencioniranju nadomestila dela plače za delavce na čakanju, zakon o enkratni solidarnostni pomoči, shema de minimis –, za katere je namenjeno skupaj 150 milijonov evrov.
V zdravstvu manj investicij
Na področju zdravstva je pri investicijah okoli osem odstotkov manj, a "računam, da bomo z boljšimi razpisi to nadoknadili", je dejal zdravstveni minister Borut Miklavčič. Kot je poudaril, resno delajo na razpisih in se jim stroški dela zmanjšujejo.
Manko v zdravstveni blagajni v višini 125 milijonov evrov je predmet zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Gre zlasti za to, kako postaviti nove osnove pri zbiranju prispevkov in pri zmanjševanju stroškov, da bi lahko zavod tudi v letu 2010 posloval normalno in bi slovenski zavarovanci lahko imeli enak obseg zdravstvenega varstva kot lani, ko še ni bilo krize, je pojasnil minister.
Predlog zakona je še v delovni skupini na ministrstvu, dodaja Miklavčič, ki napoveduje večji nadzor nad resnostjo plačevanja prispevkov, hkrati pa bodo nekatere prispevke tudi razširili. Kot je napovedal, bodo v "spremenjeni zakonodaji zaostrili nadzor nad tistimi, ki z različnimi materialnimi stroški kompenzirajo nižji osebni dohodek, da lahko plačajo nižje prispevke. To ni solidarno in niti pošteno," je dejal.
V resorju ministrstva za javno upravo bo prišlo do znižanja materialnih stroškov, stroškov reprezentance, študentskega dela, znižali so izdatke za najemnine; prihranek pri tem je v višini pet milijonov evrov, je povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.
SDS: Vlada le ponavlja nekatere napovedi
Na današnjem vrhu vladne koalicije so večinoma le ponovili nekatere napovedi, ki smo jih poslušali že doslej vse od podpisa koalicijske pogodbe dalje, piše na spletni strani SDS. V največji opozicijski stranki so veseli, da bodo po novem dobili vabila za t. i. razvojni dialog, od katerega pa si zaradi ohlapnosti njegove forme ne obetajo veliko.
Kot piše na strani SDS, "je vlada t. i. tretji sveženjček protikriznih ukrepov" obljubila DZ že aprila, vendar ga z izjemo enega zakona tja še vedno ni poslala. "Drugi rebalans proračuna je vlada obljubila pred dvema mesecema, pa ga še vedno ni predložila v obravnavo," poudarjajo in dodajajo, da je bilo veliko sredstev, ki bi jih bilo mogoče še privarčevati zadnje mesece, "medtem že porabljenih na osnovi prvega rebalansa, ki je več kot razkošno povečal javno porabo".
Rezultat vseh teh zamud je po oceni največje opozicijske stranke strmoglav padec gospodarske rasti v prvem delu leta: "Medtem ko je Slovenija v preteklih petih letih rasla še enkrat hitreje od povprečja EU, letos tone v gospodarsko krizo s še enkrat večjo hitrostjo od evropskega okolja."
Vlada, pojasnjuje SDS, "po eni strani oznanja drastični upad prihodkov proračuna, po drugi strani pa vztraja na nespametni trošarinski politiki na motorna goriva, s katero zaradi višjih cen bencina v Sloveniji kot v soseščini dobivamo v proračun manj denarja kot pri vsaj malenkostno nižjih cenah od sosednjih držav".
"Medtem ko ponujeno Partnerstvo za razvoj 2+10 temelji na jasni formi, urejenih medsebojnih obveznostih in odgovornostih ter dobri praksi iz prejšnjega mandata, t. i. razvojni dialog, sodeč po prvem sestanku, predstavlja zgolj forumsko razpravo brez konkretnih učinkov, ki je namenjena ustvarjanju vtisa in oblikovanju skupnih rešitev," še piše na spletni strani SDS.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.