Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v drugi obravnavi predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na današnji izredni seji DZ ponovno pojasnil, da je razlog za pokojninsko reformo staranje prebivalstva. Spodnja meja za upokojitev se bo s 60 postopoma podaljšala na 62 let, zgornja meja pa s 65 na 67 let. Mesec je med drugim izpostavil konsenz za predlagane ukrepe, ki so ga dosegli s predstavniki zaposlenih in gospodarstva pa tudi z upokojenci.
Da je reforma rezultat socialnega dialoga, je poudaril tudi poslanec Levice Milan Jakopovič. Opozoril je, da so v preteklosti reforme v veljavo stopile čez noč, tokrat pa se spremembe uvajajo zelo postopno. Tako se postopno zvišuje odmerni odstotek za izračun pokojnine za 40 let dela na 70 odstotkov, referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove pa se z najboljših 24 let podaljšuje na 40 let, pri čemer se odšteje pet najslabših let. "S tem sistem bolj sledi dejanskim vplačanim prispevkom," je pojasnil.
Dean Premik (Svoboda) je kot tri ključne cilje reforme navedel dostojne pokojnine, vzdržnost pokojninske blagajne in solidarnost. Meni, da vsi ukrepi ne morejo biti vsem po volji, a so spremembe neizogibne. Glede napovedi referenduma pa je dejal, da če bomo zavlačevali, bo vsaka naslednja reforma "bistveno bolj radikalna". Sandra Gazinkovski (Svoboda) kot glavni cilj reforme vidi zagotovitev višjih in pravičnejših pokojnin. Opozorila je, da se v mnogih državah zvišuje meja 40 let kot pogoj za upokojitev, pri nas pa ostaja.
Kot je dejal Soniboj Knežak (SD), reforma zagotavlja višje pokojnine upokojencem. Zvišanje starostne meje pa po njegovih besedah "zgolj sledi zvišanju povprečne starosti, pri kateri se dejansko upokojujemo že danes". Pozdravil je postopno uvajanje sprememb, ob napovedi referenduma pa je opozoril, da bi to pomenilo, da se ne bi uveljavila predvidena zvišanja v prihodnjem letu.
Očitki opozicije
Karmen Furman (SDS) pa je koalicijo opozorila, da so pokojnine v zadnjih treh letih in pol realno padle in da že skoraj 60 odstotkov upokojencev prejema pokojnino, nižjo od stopnje praga tveganja revščine, četudi se je koalicija zavezala dvigniti pokojnine nad prag tveganja revščine. Vladni predlog po njenih besedah ne predstavlja pokojninske reforme, ampak zgolj vnovično spremembo pokojninskega zakona, ki "dodatno slabša tako finančni kot posledično tudi socialni položaj tako sedanjih kot bodočih upokojencev".
Janez Cigler Kralj (NSi) je pozdravil višanje vdovske, družinske in invalidske pokojnine. Opozoril pa je, da element solidarnosti pretehta v škodo pravičnosti, predvsem do tistih, ki so delali 40 let in so blizu praga revščine. "To ni pokojninska reforma, ampak dieta za upokojence," je dejal Aleksander Reberšek (NSi). Opozoril je na daljšanje referenčnega obdobja in spremembe pri usklajevanju pokojnin. Koaliciji je očital, da je zavrnila predlog zimskega dodatka, ko ga je predlagala opozicija, tik pred volitvami pa ga uvaja.
SDS predlaga, da se izloči deset let, NSi za dvojni status upokojencev
Opozicija je pred današnjo obravnavo ponovno vložila nekaj dopolnil, ki so bila na odboru zavrnjena. V SDS želijo, da se namesto predlaganih petih izloči deset od 40 let referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove. Prav tako predlagajo progresivno lestvico pri zimskem dodatku, da bi torej tisti z nižjo pokojnino dobili višji dodatek.
V NSi so predlagali dopolnilo, po katerem bi uvedli dvojni status upokojencev, ki bi lahko ob delu prejemali polno pokojnine. Prav tako želijo popraviti krivico moškim, ki se jim je med letoma 2013 in 2022 upošteval odmerni odstotek v višini 57,25.
V opoziciji so vložili tudi dopolnili glede usklajevanja pokojnin. V NSi predlagajo, da se ohrani usklajevanje po dosedanjem razmerju 60 odstotkov povprečne bruto plače in 40 odstotkov inflacije. V SDS pa želijo, da se tudi po predvidenem prehodnem desetletnem obdobju ohrani predlagano razmerje 50:50. Menijo, da bi vladni predlog, kjer je večinski del rasti vezan na inflacijo, privedel do vse večjega razkoraka med aktivnimi prebivalci in upokojenci.
Zimski dodatek enak za vse
Tudi po mnenju nekaterih koalicijskih poslancev bi bilo razmerje 50:50 pravično. Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija pa je v zvezi s tem dejal, da bo po desetih letih jasno, ali to deluje ali je "treba zadevo zapeljati v katero drugo smer".
Glede zimskega dodatka je Feketija pojasnil, da gre pri tem, da vsi dobijo enak znesek, za kompromis med prejemniki pokojnin. Glede podaljšanja referenčnega obdobja pa je dejal, da višji odmerni odstotek odtehta to podaljšanje, z daljšanjem pa se hkrati tudi povečuje korelacija med plačanimi prispevki in pokojnino.
Mesec pa je v zvezi s predlogi dopolnil NSi pojasnil, da imamo pri pokojninah zavarovalni sistem in da bodo ljudje, ki so pripravljeni delati dlje, močno nagrajeni. Če bi posegli v pokojnine za nazaj, pa bi po ministrovih besedah ustvarili nove nepravičnosti in ustvarili precedens, da lahko vsaka vlada posega v pokojnine za nazaj.
Mesec je DZ tudi prosil, naj sklene, da bo še na današnji seji opravil tudi tretjo obravnavo predloga zakona, torej da bo po glasovanju o dopolnilih glasoval še o predlogu novele v celoti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.