Poslanka Svobode Andreja Živic, ki je poleg Meire Hot in Nataše Sukič prvopodpisana pod predlog zakona, je ob vložitvi zakona spomnila, da je Slovenija leta 2021 kot prva država na svetu jezik gluhoslepih zapisala v ustavo. "Zakon predstavlja pomemben korak za sistemsko ureditev položaja oseb z gluhoslepoto," meni.
"Predlog zakona ureja pravico do uporabe jezika gluhoslepih in s tem omogoča osebam z gluhoslepoto, da polno uresničujejo svojo pravico do sporazumevanja in do dostopa do informacij," pa je v izjavi dejala Hot.
Zakon po besedah Hot uvaja več ključnih pravic, in sicer pravico oseb z gluhoslepoto do uporabe svojega jezika, pravico do tolmača pred javnimi institucijami, pravico do tolmača v vsakdanjih življenjskih situacijah po lastni presoji posameznika, pravico osebnih asistentov do brezplačnega učenja jezika gluhoslepih in razvoj ter ohranjanje jezika gluhoslepih kot posebne oblike komunikacije. Predlog določa tudi natančne postopke, kot sta medicinska in funkcionalna ocena gluhoslepote ter odločanje o pravici do tolmača.
Hot je poudarila, da gluhoslepota ni zgolj kombinacija dveh okvar, ampak je samostojna oblika invalidnosti. "Gre za hkratno okvaro vida in sluha, ki je tako izrazita, da okvarjena čuta ne moreta nadomeščati drug drugega," je pojasnila.
Poslanka Levice Tatjana Greif je dejala, da z vložitvijo predloga zakona odpirajo vrata za dejansko izvajanje in udejanjanje zaveze, ki je bila podana z vpisom pravice v ustavo. Ob tem je poudarila, da je treba na področju enakih pravic manjšin in vključenosti oseb z različnimi oviranostmi storiti še veliko.
Živic pričakuje, da bo DZ zakon sprejel najpozneje v enem mesecu oziroma mesecu in pol, torej še pred parlamentarnimi počitnicami.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.