Slovenija

Koalicija z delom zadovoljna

Ljubljana, 27. 07. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Koalicija je ugotovila, da je v prvi polovici leta delovala uspešno. Ključna naloga vlade v prihodnjem obdobju pa bo izvršitev strategij razvoja.

Janez Janša obljublja manj birokracije in pocenitev procesov, ki so bili v preteklosti zelo dragi (Reuters)
Janez Janša obljublja manj birokracije in pocenitev procesov, ki so bili v preteklosti zelo dragi (Reuters) FOTO: Dare Čekeliš
Nekateri zakonski projekti, ki se nanašajo na uresničevanje strategije razvoja Slovenije, so sicer že v letošnjem programu vlade. Gre predvsem za zakonodajo, s katero želijo pripraviti aparat, ki bo izvajal reforme, k večji učinkovitosti. V teh dneh potekajo tudi pogajanja o proračunu za prihodnji dve leti, v petek pa bodo definirali izhodišča proračunskih postavk za naslednji dve leti.

S predsednikom vlade in SDS Janezom Janšo so se v torek na rutinskem delovnem srečanju za zaprtimi vrati sešli preostali trije predsedniki koalicijskih strank Janez Podobnik (SLS), Andrej Bajuk (NSi) in Karl Erjavec (DeSUS) ter vodje koalicijskih poslanskih skupin. Med drugim so pregledali uresničevanje normativnega programa vlade ter ključne projekte, ki vlado čakajo jeseni, dogovorili pa so se tudi o nastopu koalicije na referendumu o zakonu o RTV.

Koalicija si bo prizadevala za razvoj

Koalicija je ugotovila, da je v prvi polovici leta delovala uspešno, saj so bili uresničeni nekateri ključni zakonodajni in drugi projekti, s katerimi je vlada pocenila in poenostavila življenje državljanov, je poudaril predsednik vlade Janša. Koalicija je še ocenila, da izvajanje njenih programov poteka nemoteno.

Ključna naloga vlade v prihodnjem obdobju pa je implementacija strategije razvoja Slovenije. Za dosego tega cilja je ustanovila tudi odbor za reforme. Ta bo v prvi fazi projekta postavil konceptualna izhodišča za reforme, ki jih bo vlada izvajala v nadaljevanju mandata. V fazi operacionalizacije teh reform pa bo vlada ustanovila ministrstvo za razvoj.

Sporazum Drnovšek-Račan sklenjen junija 2001 na Reki, je reševal najtežjo oviro v sosedskih odnosih, mejo na morju. V kabinetu predsednika Drnovška pravijo, da gre za mednarodni dogovor, ki se mu Janševa vlada ne more kar odpovedati, pa čeprav je to že pred časom storila hrvaška vlada, saj sabor sporazuma ni nikoli ratificiral. Premiera dveh držav sta se junija 2001 po letih neuspešnih pogajanj med državama dogovorila, da Slovenija pripada 80 odstotkov Piranskega zaliva. Dogovor je bil prava senzacija, saj je pomenil uresničenje največje slovenske ambicije pri določanju meje, to je prost izhod iz slovenskih priobalnih voda na odprto morje. Hrvaška je pri meji na morju popustila v zameno za dodelitev štirih zaselkov ne levem bregu Dragonje, ki so geografsko gledano že tako na hrvaški strani.

Arbitraža trenutno ni aktualna

Vrh koalicije se je pogovarjal tudi o odnosih s Hrvaško in ugotovil, da vprašanje arbitraže kot načina reševanja odnosov s Hrvaško trenutno ni aktualno, čeprav te možnosti koalicija ne zavrača.

Kot je pojasnil Janša, so na voljo še druge poti, ki jih je treba izkoristiti. Če bi prišlo do arbitraže, pa bo Slovenija uporabila vse argumente; eden od njih bi bil lahko tudi sporazum Drnovšek-Račan, je dejal. Glede interpretacije predsednika SLS Janeza Podobnika, da sporazum Drnovšek-Račan ne obstaja in zato ne more biti predmet arbitraže, je premier dejal, da je Podobnik s tem verjetno mislil na obstoj tega dokumenta v pravno-formalnem smislu. Sporazum namreč ni bil ratificiran, kar je, kot je poudaril premier Janša, nesporno dejstvo.

Osrednjo pozornost je vrh koalicije namenil poročilu o sobotnem srečanju zunanjega ministra Dimitrija Rupla s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović, katerega osrednja tema je bilo uresničevanje skupne izjave o izogibanju incidentom, ki sta jo slovenska in hrvaška vlada sprejeli na junijskem srečanju na Brionih. Brionska izjava po besedah premiera temelji na ratificiranem maloobmejnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško (SOPS). Z vstopom Slovenije v EU so se razmere pravno-formalno nekoliko spremenile in o izvedbenem sporazumu se mora Hrvaška zdaj dogovoriti z EU. V zvezi s tem od srečanja na Brionih potekajo delovni pogovori. Rezultatov še ni, a upamo, da bo do njih prišlo čim hitreje, je dejal Janša.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.