ZDRAVSTVO
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za katerega zdaj vsi plačujemo okoli 30 evrov na mesec, nameravajo ukiniti in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje, znesek za obvezno zdravstveno zavarovanje pa bi se zviševal progresivno glede na plačo. Tisti, ki zaslužijo več, bi tudi več plačali. Niso pa izračunali, kakšen naj bi ta znesek dejansko bil.
Razširili naj bi osnovno zdravstvo, da bi se več storitev opravilo pri osebnem zdravniku, v košarico pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja pa vključili tudi zobozdravstvene storitve, ki so zdaj pri nekaterih koncesionarjih plačljive, recimo bela zalivka.
Da bi v zdravstveno blagajno dobili več denarja, bi med drugim uvedli zdravstveni cent, nekakšen pribitek na trošarine na tobak, alkohol in sladke pijače. Dodali bi obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, kar pravzaprav pomeni novo dajatev. Napovedujejo pa tudi vzpostavitev enotnega in centraliziranega sistema nabave materialov in opreme po cenah, primerljivih s tujino s čim večjim izključevanjem posrednikov.
Šarčeva vlada naj bi, vsaj glede na koalicijsko pogodbo, za zdravstvo namenila devet odstotkov BDP, lani je bil ta odstotek 8,1 odstotka BDP-ja.
POKOJNINSKA BLAGAJNA
Pri pokojninski blagajni bi se prispevki za pokojnino in ostala zavarovanja po novem plačevali od vsakega opravljenega dela, tudi od študentskega, delodajalci pa lahko pričakujejo dvig prispevne stopnje za pokojninski blagajno delavcev za 0,8 odstotka na leto.
Minimalna pokojnina za 40 let dela naj bi se dvignila nad prag revščine. Ta trenutno znaša 613 evrov, minimalna pokojnina za 40 let dela pa 500 evrov.
Upokojenci bi lahko od januarja naslednje leto po novem tudi delali, in od tega plačali zgolj vse socialne prispevke, ne pa bi bili ob pokojnino za ta čas, kot je to zdaj urejeno. Pokojnine bi se usklajevale glede na gospodarsko rast.
OBREMENITEV DELA
Če pogledamo še razbremenitev in obremenitev dela in kapitala. Predvidevajo razbremenitev plač skozi dohodnino. Kako jo bodo dosegli, še ni jasno. Ali z dvigom splošne dohodninske olajšave ali s posegi v dohodninsko lestvico in razrede.
Uvedli naj bi tudi do petodstotno davčno olajšavo za vse, kar je posameznik skozi leto porabil za obisk na primer gledališča, fitnesa, za zdravje ali za obrtniška dela, če mizo na primer kupiš pri mizarju.
V dohodnino pa so vključili osebne prihodke iz kapitala ali oddaje stanovanj in uvedli davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več in večjih nepremičnin.
V dveh letih naj bi dvignili minimalno plačo, po 4,5 % vsako leto. Nadaljevali naj bi z varno prožnostjo, torej lažjim odpuščanjem, a hitrejšim zaposlovanjem. Dvignili socialno podporo na 385 evrov, minimalni dohodek pa na 442 evrov do leta 2020.
MLADI
Pri študentskem delu bi uvedli pravico do malice in plačanega prevoza na delo iz naslova pogodbe, posredovanje študentskega dela naj bi prevzel Zavod za zaposlovanje, ta denar pa bi preusmerili v sklad za štipendije.
Pri najmlajših bodo zaenkrat zgolj zastavili program brezplačnega vrtca. Novorojenčki pa naj bi dobili brezplačno digitalno državljanstvo.
KOMENTARJI (162)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.