Vlada se s koalicijsko pogodbo oddaljuje od vzdržnih javnih financ

29. avgusta je peterica strank pod okriljem Marjana Šarca slovesno podpisala koalicijski sporazum o sodelovanju. In poleg očitkov o splošnosti koalicijske pogodbe in pomanjkanju konkretnih predlogov in zavez, je javnost v zadnjih tednih razburila predvsem napoved povišanja in uvedbe novih davkov, kar je povzročilo pravo besedno vojno med gospodarstveniki in predstavniki Levice, ki ima z novo vlado sklenjen sporazum o partnerskem sodelovanju. 

Koalicijsko pogodbo nove vlade oziroma njene javnofinančne in makroekonomske posledice je ocenil fiskalni svet. In njegova ocena je vse prej kot bleščeča. Svet namreč ugotavlja, da bi dosledno izvajanje ukrepov, navedenih v koalicijski pogodbi, "lahko vodilo v oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ". Opozarjajo sicer tudi, da je "večina predvidenih ukrepov vsebinsko in terminsko precej nedorečenih".

Za zagotovitev vzdržnosti javnih financ bi bilo po njihovi oceni treba skrčiti seznam prednostnih področij pri izdatkih oziroma znižati izdatke na drugih področjih ali občutno dodatno povečati prihodke z ukrepi, ki jih v tem trenutku večinoma ni mogoče ovrednotiti.

Povečanje izdatkov države in povečanje davčne obremenitve za gospodinjstva in gospodarstvo

Osnovni okvir koalicijske pogodbe namreč kaže na povečanje izdatkov države, kjer so cilji tudi podrobneje predstavljeni, ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva, kjer pa so predvideni ukrepi precej manj natančno opredeljen. Oziroma, poudarek koalicijske pogodbe je na povečanju javnofinančnih izdatkov in hkrati predvideva povečanje prihodkov, predvsem z uvajanjem novih dajatev, a hkrati "močno prevladujejo ukrepi, ki večajo izdatke".

"Izvedba ukrepov iz koalicijske pogodbe bi sicer le na kratek rok dodatno spodbudila visoko gospodarsko rast, a na račun slabšanja fiskalnega položaja in ostalih makroekonomskih ravnotežij," še ocenjujejo.

Med ukrepi, ki bodo imeli vpliv na javnofinančne prihodke, je najpomembnejši predviden dvig prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce, fiskalni svet pa zraven navaja uvedbo zdravstvenega centa, spodnje meje obdavčitve pri davku na dohodek pravnih oseb in vključitve osebnih prihodkov iz kapitala in rent v osnovo za izračun dohodnine. 

Predviden dvig minimalne plače ter ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja "imata relativno nevtralen vpliv na saldo javnih financ," trdi svet. Skupaj bi navedeni ukrepi ob koncu mandata lahko povečali javnofinančne prihodke za okoli tri odstotke BDP oziroma 1,7 milijarde evrov. 

Ukrepi na strani javnofinančnih izdatkov pa bi pomenili občutno povečanje javnofinančnih izdatkov v prihodnjih štirih letih, so v poročilu še zapisali pri fiskalnem svetu. 

Ta prav tako ugotavlja, da pogodba "ne naslavlja v zadostni meri dolgoročnih tveganj za vzdržnost javnih financ, povezanih zlasti z demografskimi spremembami in financiranjem sistemov socialne zaščite," še več, "tveganja se z nekaterimi predvidenimi ukrepi na teh področjih celo večajo".

V izjavi za javnost so zapisali tudi, da pričakujejo, da "bo vlada pri sprejemanju ukrepov delovala v smeri zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti oziroma spoštovanja fiskalnega pravila".