Dvig minimalne plače in minimalne pokojnine, plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji

V dokumentu so med drugim zapisali, da se zavzemajo za povečevanje minimalne plače, ki bi bila "dostojna plača za dostojno življenje". Medtem ko minimalna plača trenutno znaša 1074,43 evra bruto, kar brez posebnih davčnih olajšav znaša okoli 778 evrov neto, pa v osnutku koalicijske pogodbe obljubljajo za prihodnje leto 800 evrov neto minimalne plače. To je nekaj več kot 1107 evrov bruto.

Dvignili bi tudi najnižjo zagotovljeno pokojnino, ki bi po novem znašala 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine. V letu 2023 naj bi tako znašala najmanj 700 evrov. Povprečna neto starostna pokojnina je sicer lani znašala 722,36 evra, v marcu letos pa je največ upokojencev – 100.689 – prejelo starostno pokojnino v višini med 600 in 700 evrov, manj kot 500 evrov pa slabih 30 tisoč upokojencev. Preučili bodo tudi možnost uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami. 

V dokumentu, ki je zaokrožil v javnosti, organi strank bodoče vladne koalicije pa ga bodo pred podpisom še potrjevali, obljublja, da bodo opustili vse prekrškovne in kazenske postopke, ki so bili sproženi proti posameznikom in posameznicam zaradi kršitev protikoronskih ukrepov. "Posebno pozornost bomo namenili varovanju pravice do protesta in javnega izražanja mnenja. Država mora opustiti vse prekrškovne in kazenske postopke v zvezi z javnim izražanjem mnenja in javnim zborovanjem," so zapisali.

Stranke, ki sestavljajo bodočo vladno koalicijo, so že med kampanjo izpostavljale, da se bodo ukvarjale z reševanjem stanovanjske problematike in mladim omogočile dostop do ustreznih in ugodnih stanovanj. Kako bi to storile? Kot so zapisali, nameravajo do leta 2030 v okviru Stanovanjskega sklada in drugih modelov financiranja zagotoviti 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030. 

Hkrati pa bodo pregledali tudi zakonske možnosti, da država občinam omogoči, da omejijo rast najemnin stanovanj, ki se oddajajo na trgu. "S tem bi odpravili oderuške najemnine in vnaprej preprečili špekulativno gradnjo, ki povzroča gentrifikacijo in s tem povezane škodljive družbene in ekonomske posledice," so zapisali. 

Že v preteklosti so napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic nakupa oklepnikov boxer, prav tako nameravajo novelirati zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026 ter opravili revizijo vseh do sedaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme, in ustavitev vseh postopkov do zaključka revizije. 

Poleg tega nameravajo ohraniti profesionalno slovensko vojsko, saj ima naborništvo negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, moti izobraževalni in delovni proces ter nenazadnje zmanjšuje kakovost vojske kot obrambne sile.

Plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, ne programu

Spremembe načrtujejo tudi v zdravstvu. Medtem ko se je po realizaciji doslej plačevalo le del zdravstvenih storitev, bo to očitno v prihodnje veljalo za vse. "Z interventnim zakonom o zdravstvu bomo sprejeli aneks k Splošnemu dogovoru, v katerem bo določeno, da se vse storitve plačujejo po opravljenih storitvah," piše v dokumentu. To pomeni, da plačilo zdravstvenih storitev več ne bo plansko, na način da se vsako leto opredeli predvidena količina storitev, za katere izvajalci prejmejo plačilo, za presežek pa ne, pač pa bodo plačane vse storitve, ki bodo tudi opravljene.

Zdravstvene storitve bi lahko opravili vsi izvajalci, ki se prijavijo v sistem. "Zaradi ogromnega števila ljudi, ki nimajo primerne oskrbe, je treba aktivirati vse potenciale zdravstvenega sistema, ki so na voljo. Storitve se bodo dodelile kaskadno, najprej razpis samo za javne zavode, okvirno čez tri mesece za koncesionarje in nato okvirno čez tri mesece za zasebnike." 

Hkrati z razpisom za javne zavode se bo vzpostavil nadzor nad čakalnimi vrstami. Razpis mora biti narejen tako, da zaposleni v javnem sektorju praviloma ne morejo izvajati storitev iz razpisa pri koncesionarjih ali zasebnikih. Ukrep bi veljal začasno, torej do upada čakalnih vrst na dopustno raven. Sicer pa nameravajo s spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti odpraviti popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih, uvedli bi konkurenčno prepoved dela.

Obeta se sprememba zakona o nalezljivih boleznih, kot osnovo zanj pa so vzeli predlog Pravne mreže za varstvo demokracije. Kot so zapisali v koalicijski pogodbi, bodo morali biti vsi preventivni ukrepi zoper širjenje okužb, vključno s cepljenjem, podprti z znanstvenimi dokazi, časovno omejeni in pogojeni z resnostjo situacije.

In tudi na področju zdravstva bodo opravili revizijo Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, ki bo težak dve milijardi evrov. Obljubljajo, da bo zakon ustrezneje sledil potrebam in mreži javnih zdravstvenih zavodov.