Premik v pravo smer ali predvolilno-populistični dokument?

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides ocenjujejo, da nastavki koalicijske pogodbe nakazujejo premik v pravo smer, "predvsem v delu, ki govori o koncu konflikta z zdravniki, večjem poudarku na dialogu ter priznanju, da sedanji plačni in organizacijski model zdravstva ne deluje".

V sindikatu kot pomembno ocenjujejo, da dokument odpira vprašanja, ki jih sami izpostavljajo že ves čas stavkovnih aktivnosti: ločen in bolj fleksibilen plačni sistem za zdravstvo, možnost nagrajevanja glede na obremenitve in rezultate dela ter večjo sposobnost sistema, da zadrži zdravstveni kader v Sloveniji.

Po njihovih navedbah gre za teme, ki so tudi predmet odprtih stavkovnih zahtev in postopka pomirjevanja. "Dejstvo, da se te usmeritve pojavljajo tudi v koalicijski pogodbi, pomeni priznanje, da brez sistemskih sprememb javnega zdravstva ni mogoče stabilizirati," menijo v Fidesu.

Ob tem so opozorili, da bo ključno, ali bodo zapisane usmeritve dejansko prenesene v zakonodajo in konkretne rešitve. Dodali pa so, da zdravstveni sistem "ne potrebuje novih ideoloških konfliktov, temveč predvidljiv dialog, stabilne pogoje dela in ukrepe, ki bodo izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev za paciente".

Koalicijska pogodba na področju zdravstva v središče postavlja pravočasno in kakovostno obravnavo bolnika. Za krajšanje čakalnih vrst bi aktivirali vse razpoložljive zmogljivosti, ne glede na pravni status, storitve bi plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Javne zavode bi preoblikovali v neprofitne javne gospodarske družbe, napovedujejo tudi "končanje vojne z zdravniki".

Koalicijska pogodba na področju zdravstva je predvolilno-populistični dokument, ki bo vnesel veliko nepotrebnega nemira, pa meni nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. Prepričan je, da želijo z njo ustreči manjšini zdravnikov, ki si javni zdravstveni sistem predstavlja zelo podjetniško.

Fakin je za STA ocenil, da je koalicijska pogodba predvolilno obarvana, kar vanjo ne sodi. "Ta dokument bi označil kot pamflet, ne pa kot resen koalicijski dokument," je dejal.

"Boli me, ko čisti amaterji poskušajo spreminjati sistem in vnašajo zmedo," je bil oster. Kot je dejal, "se vidi, da ne znajo misliti eno leto naprej". Meni, da je denarja in kadrov v zdravstvu veliko, sistem pa potrebuje predvsem boljšo organizacijo.

Opozoril je, da mora prenova zdravstvenega sistema temeljiti na analizi njegovega delovanja, česar pa koalicijska pogodba ne vsebuje. "Tudi ni ciljev, kaj bodo s tem izboljšali," je dejal. Po njegovih besedah manjkajo odgovori na ključna vprašanja, kot so, kakšno je trenutno stanje, kdo, kaj in zakaj manjka, do kdaj in s čim bodo to spremenili ter kakšne bodo posledice.

Nova koalicija po Fakinovih navedbah govori, da je za ohranitev javnega zdravstva, na drugi strani pa vanj "rine" zasebnike z vsemi svobodnimi elementi gospodarstva. "To ne gre," je bil kritičen.

Po njegovi oceni koalicijska pogodba vsebuje "kopico stvari", ki so vprašljive z zakonodajnega in organizacijskega vidika. "Reorganizacija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na primer zahteva dve do tri leta zakonodajne procedure, seveda ob dokazih, kaj bo in kaj ne bo boljše," meni Fakin.

Opozarja, da je treba ob pomanjkanju denarja v blagajni ZZZS vse programe načrtovati, "ne pa da bodo pacienti kar šli k zdravniku, ta bo izdal račun in ga nato šel na ZZZS refundirat".

Koalicija je v pogodbi med drugim zapisala tudi preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v neprofitne javne gospodarske družbe, kar sta po Fakinovih besedah dva pravna sistema, ki ju ne gre mešati. "Zdravnikom in ostalim zaposlenim je treba določiti, koliko storitev morajo narediti za svojo plačo, in bodo zadeve zelo hitro urejene. Ne potrebujejo gospodarskih družb, samo spremembo plačila in bo zdravstveni sistem dobro deloval," je prepričan.

Dodal je, da si kar nekaj ministrov ni upalo lotiti problema produktivnosti zdravnikov, ker bi se takoj soočili z odporom predvsem "tiste elite, ki si je doslej že organizirala delo". Dodal je, da večina zdravnikov že zdaj zelo dobro zasluži in da ne potrebujejo spremembe plačilnega sistema.

V koalicijski pogodbi je zapisan tudi razvoj pluralnih oblik izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar po Fakinovih besedah pomeni uvedbo več zavarovalnic. Opozoril je, da se ob več administrativnih hišah stroški množijo. Če bi denimo imeli dve zavarovalnici, bi stroški njunega delovanja znašali dvakrat po 60 milijonov evrov. Ob tem pa je treba spremeniti veliko pravilnikov in drugih aktov ter vzpostaviti informacijske centre, kar po njegovih besedah stane 30 milijonov evrov. "Vse, kar so obljubili zasebnim zavarovalnicam in zasebnim zdravnikom, bodo poskušali izpeljati. Srčno upam, da si bodo pri tem polomili zobe, bo pa vmes veliko negotovosti," je povedal Fakin.

Meni, da je v ozadju napovedi o vključitvi vseh licenciranih izvajalcev v javno zdravstveno službo tendenca po t. i. svobodnem zdravniku, ki bi kot samostojni podjetnik postavljal svoje cene in bogato služil. "Potem to ni več javno zdravstvo, potem je to tržna ponudba," je opozoril.

Na ZZZS koalicijske pogodbe vsebinsko niso želeli komentirati, so pa za STA zapisali, da je ZZZS z aprila sprejetim strateškim razvojnim programom 2026–2030 že na poti svoje modernizacije in zagotavljanja učinkovitejšega javnega zdravstvenega sistema.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) dvomijo v iskrene namene nove koalicije za izboljšanje boja proti korupciji. Zakonodajne spremembe na tem področju se snujejo v tajnosti, z njimi pa se boj proti korupciji odmika od mednarodnih priporočil, so opozorili v odzivu na koalicijsko pogodbo, ki prinaša napoved ustanovitve tožilske enote Skok.

Najzahtevnejše oblike korupcije in gospodarskega kriminala bi Skok preganjal s pomočjo "specializirane policijske podpore", priključili pa bi mu tudi obstoječo KPK, izhaja iz koalicijske pogodbe. Kot je razumeti, komisija tako ne bi bila več samostojen organ.

"Povsem neresno, neprimerno in tudi nevarno je, da se zakonodajne spremembe, ki gredo v nasprotno smer od mednarodnih priporočil Greca in OECD ter evropske protikorupcijske direktive, pripravljajo tako hitro, praktično v tajnosti in ne da bi v njihovo pripravo vključili institucije, ki že delujemo na področju boja proti korupciji," so se danes odzvali na KPK.

Kot so poudarili, so na komisiji o njih seznanjeni zgolj iz medijev. Tako jim razlogi, zakaj bi pripojitev komisije specializirani tožilski enoti prispevala k izboljšanju preprečevanja korupcije, niso znani.

Opozarjajo tudi, da so instituti oziroma pristojnosti, ki jih pokriva komisija, primarno preventivne narave, namenjene temu, da do korupcije ne bi prihajalo. "S priključitvijo teh pristojnosti organu, katerega primarna naloga je preiskovanje najhujših kaznivih dejanj, pa obstaja resna nevarnost, da bi preventivna vloga zvodenela oziroma bila postavljena v ozadje. Takšna ureditev bi bila izjema tudi na ravni Evropske unije," so navedli v odgovoru STA.

Na področju zunanje in evropske politike je koalicijska pogodba kombinacija pragmatizma in nacionalizma – cilj je povečati dohodke podjetij in dobiti več sredstev iz EU, ni pa ambicije odgovorno spreminjati svet na bolje ter zagovarjati človekove pravice in močne institucije, je za STA ocenil analitik Marko Lovec, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

V okviru EU bodo glede na napovedi v ospredju črpanje evropskih sredstev in koristi za slovensko gospodarstvo, je ocenil. Potem ko smo v Sloveniji več let poudarjali, da bo, ker bo država postala neto plačnica v evropski proračun, treba razmišljati strateško, gre po njegovih besedah za korak nazaj. V tem smislu se "vračamo k nekemu pragmatizmu in nacionalizmu".

Kot ugotavlja, koalicijska pogodba tudi zelo poudarja povezovanje med razvojno pomočjo in gospodarsko diplomacijo. "Ne več razvojna pomoč zaradi solidarnosti in preprečevanja migracij, reševanja humanitarnih kriz, temveč zato, da bodo podjetja dobila posle v tujini," je opozoril. "Gre za razumevanje razvojne pomoči kot instrumenta za gospodarske interese, kar je korak nazaj glede tega, kako naj bi se uporabljala razvojna pomoč v sodobnem svetu," je ocenil Lovec.

Po njegovem mnenju je v koalicijski pogodbi mogoče tudi razbrati, da prihodnja vlada v EU ne bo podpirala odločanja s kvalificirano večino o skupni evropski zunanji in varnostni politiki.

Del koalicijske pogodbe je namenjen Slovencem v zamejstvu in po svetu ter utrjevanju odnosov z njimi. "Gre za etnonacionalizem, po drugi strani pa za ustvarjanje baze volivcev zunaj Slovenije," meni Lovec.

Nova koalicija napoveduje krepitev bilateralnih odnosov s ključnimi državami in kot pričakuje Lovec, bodo v ospredju dobri odnosi z ZDA. Čeprav koalicijska pogodba neposredno ne omenja Izraela, pa je spremembe v odnosu do te države po njegovi oceni pričakovati glede na siceršnje izjave strank koalicije.

Po njegovi oceni koalicijska pogodba tudi nakazuje, da bo vlada zunanjo politiko držala nižje na agendi: "Verjetno skušajo zunanje politike ne izpostavljati tudi zato, ker so razlike med koalicijskimi strankami in stranko Resnica, ki jih podpira."

Ekonomist Rok Spruk koalicijsko pogodbo ocenjuje kot klasično desnosredinsko, ki je zelo razvojno naravnana. Zdaj morajo po njegovih besedah slediti konkretni predlogi javnih politik, ki jih bo mogoče ovrednotiti in na tej podlagi izračunati pričakovane učinke.

Predlagane davčne korekcije vsebujejo predloge, na nujnost katerih so ekonomisti opozarjali že leta, je za STA dejal Spruk z ljubljanske ekonomske fakultete. Slovenija take spremembe potrebuje, saj je v zadnjih letih precej izgubila na konkurenčnosti. "V času, ko države tekmujejo za talente, si ne moremo privoščiti, da bi bili fiskalno neprivlačni. Hkrati potrebujemo predvidljivo gospodarsko okolje," je poudaril.

Ob tem je opozoril, da si država ne sme privoščiti, da bi ukrepi vodili v preveliko javnofinančno luknjo, da bi torej šla v prehitro rast izdatkov. "Potencialni izpad, ki bo nastal, bo treba ustrezno pokriti," je izpostavil. Po njegovih besedah bi bilo mogoče veliko privarčevati pri neproduktivnih javnih izdatkih in administrativnem balastu.

Koalicijska pogodba bolj kot ne poudarja neke principe, ki so zapisani dobro, ocenjuje Spruk. Vprašanje pa je, kakšni bodo pričakovani javnofinančni in makroekonomski učinki. "Potrebni so jasni ekonomski učinki zapisanega, ki bodo pokazali, koliko bodo posamezni ukrepi prispevali k produktivnosti, gospodarski rasti, izvozu," je dejal. Ministrstva bodo morala po njegovih besedah tako pripraviti jasno strategijo, kako zapisano v koalicijski pogodbi tudi uresničiti. Potrebna bo tudi jasna časovnica, torej kaj, kdaj in kako bo vlada dosegla, kar je zapisala v pogodbi.

"Slovenija bo potrebovala investicije v obrambo, šolstvo, zdravstvo. Gospodarstvo 21. stoletja ne more temeljiti na krčenju sredstev, ki smo mu bili priča leta 2008 z zakonom za uravnoteženje javnih financ," je še dejal Spruk.