Koalicijske stranke bodo potrjevale ministrske kandidate

Kdo naj bi torej sestavljal novo vlado? 

SDS (sedem ministrstev): Ministrska imena so še uganka. Po nekaterih informacijah pa naj bi v vlado odšlo več poslancev. Še najbolj gotova je sicer vrnitev Andreja Širclja na ministrstvo za finance.

Demokrati (tri ministrstva): Anže Logar (gospodarstvo), Tadej Ostrc (zdravstvo) in Mihael Zupančič (pravosodje).

NSi, Fokus, SLS (pet ministrstev): Jernej Vrtovec (infrastruktura in energetika), Valentin Hajdinjak (obramba) in Janez Cigler Kralj (kmetijstvo ali demografija), Monika Kirbiš Rojs (kohezija).

Iz kvote SLS naj bi prišel tudi ministrski kandidat za demografijo, a to naj ne bi bila predsednica stranke Tina Bregant, zaradi česar naj bi prihajalo do trenj.

Še pred sestavo vlade naj bi od Demokratov pričakovali tudi zakon o SKOK-u, pri čemer naj partnerji ne bi bili zadovoljni z dosedanjimi predlogi, saj da obstoječ način pregona korupcije, le pod drugim imenom, ne bo prinesel izboljšav.

Ko predsednik vlade dobi mandat poslancev, mora v parlament v roku 15 dni predlagati kandidate za ministre. To pomeni, da ima Janša čas do 5. junija.

Stevanović ni skrival, da ga zanima mesto ministra za notranje zadeve, prav tako je bil javno zelo kritičen do dela policije v času prejšnje vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo vodil Aleš Hojs.

Kot je povedal v pogovoru za STA, je to področje, ki mu ogromno pomeni "in to je tudi eden od resorjev, ki mu bom tudi s pozicije poslanca in predsednika državnega zbora namenil ogromno pozornosti".

Ob tem pa je namignil, da "mogoče tudi ni naključje, zakaj lista ministrov še ni vložena". "Na čelu MNZ bo moral biti človek, ki ne bo sprožilec za kakršnekoli dodatne razprtije v javnosti in ki bo s svojo strokovnostjo in pojavnostjo vzbujal veliko zaupanje. In želel bi si, da bi bila lista ministrov taka, ki bo to omogočala," je dejal.

Na vprašanje, ali to pomeni, da bi Resnica lahko odtegnila podporo ministrski listi, če bi bil na njej Aleš Hojs kot vnovičen kandidat za notranjega ministra, pa je dejal le: "Jaz si tega ne bi želel."

Bi si pa po drugi strani želel, da bi nova koalicija preostalim strankam v DZ ponudila "eksaktne, odkrite sporazume o morebitnem sodelovanju". Ti bi lahko bili po njegovih besedah zasnovani podobno kot sodelovanje Levice z vlado Marjana Šarca ali pa partnerstva za razvoj, kot ga je SD pod Borutom Pahorjem v preteklosti že sklenila prav z Janševo vlado. S podpisom tega bi Resnica lahko pokazala, kje so točke, pri katerih želijo sodelovati, ter da za tem ne stoji politična trgovina, "da ni skrivnega sestajanja in ničesar, kar bi vzbujalo sume, da gre za neko zaroto", je prepričan.

Tako je tudi podporo Resnice dosedanjim predlogom koalicije pojasnil z besedami, da ne morejo nasprotovati predlogom, če ti sledijo programu njihove stranke oz. so "celo prekopirani iz našega programa". "Kako naj takega zakona ne podprem, če je del mojega programa, če sem o njem govoril štiri leta in če sem to obljubil svojim volivcem, pa tudi če pri njem kot podpisnik sodeluje bodisi SDS, NSi ali kdorkoli že," je vprašal.

Resnica je podprla tudi novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, četudi so nasprotovali vzpostavitvi dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot je pojasnil Stevanović, se sami zavzemajo za dostojen pokop vseh, "ta človečnost pa jim je pomenila bistveno več", zato so zakon podprli.

"Rdeča nit" za sodelovanje, ki si jo sami želijo v omenjenem sporazumu s koalicijo, pa so nizki davki, boj proti korupciji, ureditev zdravstva, povečevanje suverenizma in neposredne demokracije, je naštel. A po drugi strani priznava, da Resnica pri tem težko postavlja pogoje, če niso del koalicije. A če bodo predlagani zakoni dobri, jih bodo podprli. "Imam kar občutek, da so malo pragmatični in dejansko iščejo v našem programu tiste točke, kjer smo si sorodni, in določene zakone predlagajo še pred imenovanjem nove vlade," je dejal.

Izhodišča koalicijske pogodbe desnih strank je tako označil tudi za "skoraj dobeseden prepis" njihovega programa, celotne pa ni prebral, je zatrdil.

Poslanci so konec aprila potrdili spremembo zakona o vladi. Ta bo sestavljena iz 14 ministrstev. Področje dela se bo preselilo pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, oblikovalo se bo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, doslej ločena izobraževalno-znanstvena področja se združujejo v ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, v skupno ministrstvo se združujeta tudi področje notranjih zadev in javna uprava. Prav tako bodo v vladi še ministrstva za finance, za infrastrukturo in energetiko, za zdravje, za okolje in prostor, za pravosodje, za kmetijstvo, za kulturo, za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, za obrambo ter za zunanje in evropske zadeve.

Ohranja se minister brez resorja, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prav tako se ohranja zakonska določba, po kateri ima lahko vlada ob omenjenem še največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.