Stranke potrdile kandidate za ministre: Matozu notranje zadeve

Kandidati SDS za ministre so:

Pred večernim izvršilnim odborom SDS je stranka v Kamniku gostila tudi nekatere strankarske izbrance, kot pravijo, najbolj zaslužne člane na zadnjih volitvah. Sprejel jih je predsednik stranke Janez Janša, ki izjav medijem ni dajal. Stranka je kandidate sicer potrjevala zvečer.

"Odločil sem se iz osebnih razlogov, ker menim, da sem v življenju dokazal, da sem upravičen do te kandidature, da lahko nekaj dobrega storim. Dosegel sem vse, kar sem si želel in mislim, da je prav, da poskušam izboljšati stvari tudi na tem področju, ki ga dobro poznam," je odločitev, da se poda v politiko, v oddaji 24UR ZVEČER komentiral Matoz. Zanika, da je ponudba, da postane kandidat za notranjega ministra, morda nagrada Janše za dobro opravljeno delo v zadevi Patria in Trenta, kjer je sicer prav danes višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo.

NSi je na seji potrdila štiri svoje kandidate:

"Člani izvršilnega odbora so se strinjali, da glede na zapuščino leve vlade Roberta Goloba delo ministrov nove desnosredinske vlade ne bo lahko. Kljub temu so prepričani, da bo ministrska ekipa NSi, SLS, FOKUS kos izzivom, ki jo čakajo," so po izvršilnem odboru NSi sporočili iz stranke.

Peti resor trojčka bo pripadel Fokusu.

Njeno kandidaturo so nam potrdili v stranki, ki je imela sestanek popoldne.

Razrez pomeni, da je SLS ostala brez ministrskega mesta. Stranka je sicer predlagala predsednico Tino Bregant, ki pa naj bi prejela veto SDS-a. SLS je še pred izvršilnim odborom NSi zapisala, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki bi ga vodil nekdo iz njihove stranke. Zapisali so še, da glede na to, "da se govori, da je SLS vztrajala samo pri predsednici kot kandidatki za ministrico, še enkrat javno poudarjamo, da smo v preteklih dneh tudi pisno predlagali več kandidatov."

Vrtovec je pred izvršilnim odborom zagotovil, da je trojček usklajen in da spora med njimi in SLS ni. "Na seji izvršilnega odbora bom predstavil listo kandidatk in kandidatov, več bo znanega v večernih urah," je bil glede razreza resorjev ob prihodu na sejo izvršilnega odbora še skrivnosten Vrtovec.

Zupančič je nekdanji vodja Logarjevega kabineta na zunanjem ministrstvu, ki ga je tretja Janševa vlada tik pred menjavo oblasti imenovala za veleposlanika na Danskem. Potrjeni so bili soglasno.

Iz poslanskih klopi Demokratov pa se, kot kaže, v vlado seli tudi poslanka Tea Košir. Kot je potrdil Ostrc, si poslansko kolegico želi v svoji ekipi med državnimi sekretarji.

Na seji so se kandidati predstavili in predstavili dosedanje delo med pogajanji, je še povedal Logar in med glavnimi poudarki izpostavil boj proti korupciji, krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu in razbremenitev davkov. Pogajanja so bila po besedah Logarja sicer "zelo težka in zahtevna", zlasti zaradi zahtevnih pogajalcev, "ki so natančno vedeli, kaj želijo, v katero smer programsko, po posameznih področjih zadevo zapeljati". Tako je prepričan, da je vsem, ki stopajo v vlado, v interesu, da Slovenija stopi na pot razvoja z realnim izvajanjem ukrepov, zapisanih v koalicijskem sporazumu.

Zatrdil je, da se zavedajo izzivov, ki so pred njimi, njihova ministrska ekipa pa želi pokazati, da se Slovenija lahko spreminja v pravo smer z uresničevanjem njihovega programa Uspešna Slovenija.

"Danes je na nek način konec tega notranjega usklajevanja v stranki in znotraj koalicije. Naše članstvo je bilo o tem redno obveščeno in računam, da jih bomo prepričali tudi z naborom kandidatov za ministre," je še pred izvršilnim odborom Demokratov povedal Logar. Potencialnih kandidatov iz vrst drugih koalicijskih strank ni želel komentirati.

Kot je povedal v oddaji 24UR Zvečer, so ministrstvo za gospodarstvo in delo izbrali predvsem zaradi tega, ker je to prvi resor, ki so ga zelo podrobno obdelali. "Z rešitvami, da v Sloveniji gospodarstvo končno zadiha, da se gospodarstvu vrne kisik."

Drugo področje, ki so ga želeli in tudi dobili, je ministrstvo za zdravje. "Ni veliko junakov, ki bi z neko samozavestjo zrlo v to, da želi preobraziti zdravstveni sistem v smeri, da bo deloval." A je dr. Ostrc pripravil zelo kakovosten program, je dodal.

Ministrstvo za pravosodje pa zato, ker so v predvolilni kampanji imeli temo o boju proti korupciji. "Mihael Zupančič je eden najpomembnejših diplomatov v slovenski diplomaciji in lahko rečem, da je izredno pronicljiv, delaven in bo omogočil tudi boljše pogoje za delo v sodstvu ter dejansko prispeval k temu, da bomo na področju zaupanja v vladavino prava naredili korak naprej."

Logar bo minister za gospodarstvo, delo in šport, ker, kot pravi, prisega na dialog. Po njegovem mnenju je poteza za referendum o interventnem zakonu poteza z malce preveč politične demagogije. "Gre za zakon, ki nikomur nič ne jemlje, temveč le prinaša. Vlagati referendum za zakon, ki prinaša nižje cene hrane, nižje cene bencina, upokojencem omogoča, da ne plačujejo dolgotrajne oskrbe, kako boš to branil v referendumski kampanji?" se sprašuje.

Še pred sestavo vlade naj bi od Demokratov pričakovali tudi zakon o SKOK-u, pri čemer naj partnerji ne bi bili zadovoljni z dosedanjimi predlogi, saj da obstoječ način pregona korupcije, le pod drugim imenom, ne bo prinesel izboljšav.

Usklajevanje glede Skoka je po besedah Logarja v "finalni fazi". Cilj je boj zoper korupcijo, oblikovanje močnega tožilskega telesa s pooblastili, je povedal Logar, ki sicer ni tako optimističen, da bi zakon dobili še pred vložitvijo kandidatne liste.

Logar pričakuje, da bi bil zakon lahko vložen v naslednjem tednu, ob čemer pa bolj natančne časovnice ni želel razkrivati, saj da je treba, kot je dejal, razrešiti še nekaj vprašanj.

"Skupni interes vseh treh koalicijskih partneric je, da se pripravi predlog zakona, s katerim bo dobil Skok pooblastila in možnosti, da neusmiljeno obračuna s korupcijo in organiziranim kriminalom," je poudaril.

Po njegovih besedah je tako eno od vprašanj, kako Skoku dati dodatna pooblastila nasproti organom pregona, kot je NPU, in institucijam, ki pregledujejo korupcijo, ter kako ga opolnomočiti, da bo pri pregonu korupcije lahko hitro odreagiral, je poudaril.

O tem, ali torej pregon in preprečevanje korupcije nameravajo združiti pod eno streho, pa je poudaril, da je politična volja narediti najbolj učinkovit sistem. "Te podrobnosti, kako točno navezati institucije, ki so odgovorne za pregon, je pa ravno vprašanje teh dni, kjer se pač pogajamo, kjer sodeluje več pravnih strokovnjakov in mislim, da bo na koncu dober zakon," je poudaril Logar.

Kdaj bo lista ministrskih kandidatov 16. slovenske vlade vložena v DZ, Logar ni želel razkriti, saj je to po njegovih besedah na predsedniku vlade. Pričakuje pa, da bo "zdaj šlo hitro", je odgovoril na vprašanje, kdaj si je v DZ obetati zaslišanja ministrskih kandidatov.

Ko predsednik vlade dobi mandat poslancev, mora v parlamentu v roku 15 dni predlagati kandidate za ministre. To pomeni, da ima Janša čas do 5. junija.

Stevanović ni skrival, da ga zanima mesto ministra za notranje zadeve, prav tako je bil javno zelo kritičen do dela policije v času prejšnje vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo vodil Aleš Hojs.

Kot je povedal v pogovoru za STA, še preden so bila znana ministrska imena, je to področje, ki mu ogromno pomeni "in to je tudi eden od resorjev, ki mu bom tudi s pozicije poslanca in predsednika državnega zbora namenil ogromno pozornosti".

Ob tem pa je namignil, da "mogoče tudi ni naključje, zakaj lista ministrov še ni vložena". "Na čelu MNZ bo moral biti človek, ki ne bo sprožilec za kakršnekoli dodatne razprtije v javnosti in ki bo s svojo strokovnostjo in pojavnostjo vzbujal veliko zaupanje. In želel bi si, da bi bila lista ministrov taka, ki bo to omogočala," je dejal.

Na vprašanje, ali to pomeni, da bi Resnica lahko odtegnila podporo ministrski listi, če bi bil na njej Aleš Hojs kot vnovičen kandidat za notranjega ministra, pa je dejal le: "Jaz si tega ne bi želel."

Bi si pa po drugi strani želel, da bi nova koalicija preostalim strankam v DZ ponudila "eksaktne, odkrite sporazume o morebitnem sodelovanju". Ti bi lahko bili po njegovih besedah zasnovani podobno kot sodelovanje Levice z vlado Marjana Šarca ali pa partnerstva za razvoj, kot ga je SD pod Borutom Pahorjem v preteklosti že sklenila prav z Janševo vlado. S podpisom tega bi Resnica lahko pokazala, kje so točke, pri katerih želijo sodelovati, ter da za tem ne stoji politična trgovina, "da ni skrivnega sestajanja in ničesar, kar bi vzbujalo sume, da gre za neko zaroto", je prepričan.

Tako je tudi podporo Resnice dosedanjim predlogom koalicije pojasnil z besedami, da ne morejo nasprotovati predlogom, če ti sledijo programu njihove stranke oz. so "celo prekopirani iz našega programa". "Kako naj takega zakona ne podprem, če je del mojega programa, če sem o njem govoril štiri leta in če sem to obljubil svojim volivcem, pa tudi če pri njem kot podpisnik sodeluje bodisi SDS, NSi ali kdorkoli že," je vprašal.

Resnica je podprla tudi novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, četudi so nasprotovali vzpostavitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot je pojasnil Stevanović, se sami zavzemajo za dostojen pokop vseh, "ta človečnost pa jim je pomenila bistveno več", zato so zakon podprli.

"Rdeča nit" za sodelovanje, ki si jo sami želijo v omenjenem sporazumu s koalicijo, pa so nizki davki, boj proti korupciji, ureditev zdravstva, povečevanje suverenizma in neposredne demokracije, je naštel. A po drugi strani priznava, da Resnica pri tem težko postavlja pogoje, če niso del koalicije. A če bodo predlagani zakoni dobri, jih bodo podprli. "Imam kar občutek, da so malo pragmatični in dejansko iščejo v našem programu tiste točke, kjer smo si sorodni, in določene zakone predlagajo še pred imenovanjem nove vlade," je dejal.

Izhodišča koalicijske pogodbe desnih strank je tako označil tudi za "skoraj dobeseden prepis" njihovega programa, celotne pa ni prebral, je zatrdil.

Poslanci so konec aprila potrdili spremembo zakona o vladi. Ta bo sestavljena iz 14 ministrstev. Področje dela se bo preselilo pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, oblikovalo se bo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, doslej ločena izobraževalno-znanstvena področja se združujejo v ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, v skupno ministrstvo se združujeta tudi področje notranjih zadev in javna uprava. Prav tako bodo v vladi še ministrstva za finance, za infrastrukturo in energetiko, za zdravje, za okolje in prostor, za pravosodje, za kmetijstvo, za kulturo, za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, za obrambo ter za zunanje in evropske zadeve.

Ohranja se minister brez resorja, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prav tako se ohranja zakonska določba, po kateri ima lahko vlada ob omenjenem še največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.