Koalicijske stranke enotno proti uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v svojem nagovoru, ki ga je odprla z minuto molka za žrtve vojne, dejala, da je Slovenija nedvoumno na strani Ukrajine, in predlagateljem očitala, da želijo v javnosti ustvariti izkrivljen vtis glede tega in to vprašanje izkoriščati za notranjepolitične interese. Ob robu seje je za novinarje podkrepila te očitke, rekoč da je neodgovorno in nizkotno polarizirati slovensko javnost glede takšnih vprašanj.

Med razpravo je ministrica izpostavila oceno zakonodajno-pravne službe DZ o neustreznosti predlaganega akta, kot tudi poudarila, da Slovenija sodi med najbolj solidarne države, ko gre za vojaško, humanitarno in človekoljubno pomoč v Ukrajini.

Fajon je pri tem navedla, da Slovenija Ukrajini pomaga finančno, prav tako pa da je sprejela številne ukrajinske begunce. Slovenska vlada je po njenih besedah Kijevu prav tako pomagala z oklepnim bataljonom, topniško baterijo, protitankovskimi minami, strelivom, gorivom. Slovenija bo predvidoma v Nemčiji sodelovala pri vojaški misiji usposabljanje ukrajinskih vojakov z do 30 štabnimi častniki in vojaškimi inštruktorji, je dejala ministrica in omenila možnost, da bi določena usposabljanja potekala tudi v Sloveniji.

Fajon je ob tem izpostavila še sodelovanje Slovenije pri pripravi in sprejemu desetih svežnjev sankcij EU zoper Rusijo ter poudarila, da slovenska vlada podpira tudi mednarodne preiskave in pregon odgovornih za grozodejstva, storjena med vojno v Ukrajini.

"Za vse naštete konkretne poteze se nam je Ukrajina večkrat zahvalila," je še povedala Fajon in ob tem potrdila, da bo premier Robert Golob aprila tudi obiskal Kijev.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) je iz poslanske klopi predlagateljem očitala populizem. "Žal, ne gre vam za žrtve, to je pač moje osebno mnenje, lahko se z njim ne strinjate, ampak trdno ga zagovarjam," je povedala in pri tem poudarila, da žrtve te vojne ne bodo imele nič od te resolucije.

Po razpravi poslancev je Fajon ponovila, da "po mednarodnem humanitarnem pravu v času vojne terorizem ne obstaja", obstaja pa zločin širjenja terorja med civilnim prebivalstvom, kar je kvalificirano kot vojni zločin. Kot pa je poudarila, o zločinih ne razsojajo države, ampak sodišča, "ki se jim je Slovenija ravno s tem namenom tudi pridružila".

Ministrica je pred koncem povedala, da vlada "sprevržena dejanja ruskih agresorjev" razume kot zločin proti človečnosti.

Franc Breznik (SDS) je na današnji izredni seji DZ sledil strankarskemu šefu Janezu Janši in ponovil navedbe o Rusiji kot državi podpornici terorizma. To po njegovem mnenju nenazadnje dokazujejo tudi smrti številnih aktivistov in opozicijskih politikov v moderni Rusiji, v kontekstu vojne pa je spomnil na napade ruskih sil, katerih tarča so izključno civilni infrastrukturni objekti.

Jernej Vrtovec (NSi) je ob tej priložnosti spomnil na dogodke izpred več kot 30 let, ko je v Sloveniji potekala vojna, in dodal, da bi ravno zaradi tega Slovenija morala slediti sedmim državam EU, katerih parlamenti so doslej sprejeli podobne resolucije. Izrazil je prepričanje, da bodo do takšnega sklepa prišli tudi poslanci drugod po uniji.

Ob tem je spomnil na sporna ravnanja ruskih oblasti ne zgolj v Ukrajini, pač pa tudi znotraj njenih meja v Čečeniji in Gruziji, Siriji in Maliju, s čimer je osvetlil vojaške operacije ruske vojske in z njo povezanih paravojaških skupin v 21. stoletju.

Damijan Zrim (SD) je ponovil navedbe zunanje ministrice Tanje Fajon, da Slovenija že ustrezno pomaga Ukrajini, in zavrnil predlog resolucije. Po njegovih besedah so tudi nekateri parlamenti v državah članicah EU takšne pobude že zavrnili. Dodal je, da je takšna resolucija v nasprotju z enotnim pristopom EU in Nata v zvezi z vojno v Ukrajini. Prav tako je ponovil stališče vladnih strank, da sploh ni pravne podlage za takšno resolucijo.

Po mnenju Nataše Sukič (Levica) je bilo obsodb ruske invazije v Ukrajini dovolj, prav tako pa je opozorila, da bi opredelitev dejanj Rusije v Ukrajini za terorizem pomenila zmanjšanje odgovornosti agresorja. "Ne gre za terorizem, gre za vojno," je poudarila in pozvala k aktivnemu zavzemanju za čimprejšnji sklic mirovne konference o Ukrajini.

SDS je očitala zlorabo vojne v Ukrajini za notranjepolitično obračunavanje, ob tem pa izrazila prepričanje, da bi potemtakem morali sprejemati tovrstne resolucije z obsodbami že ob invazijah na Afganistan ali Irak.

Dušan Stojanovič (Svoboda) je dejal, da bodo podprli vsak predlog miru, ki ga bo podprla Ukrajina. S predlagano resolucijo pa bi po njegovem mnenju DZ storil ravno nasprotno in zaprl vrata pogovorom, saj da se s teroristi ne pogaja. Predlagateljem je očital populizem in dodal, da resolucija po njegovem prepričanju uvaja nepravično kolektivno kaznovanje ruskega, z eskalacijo konflikta pa posledično tudi ukrajinskega naroda.