Koalicijski poslanci prižgali prvo zeleno luč zakonu oploditve z biomedicinsko pomočjo

Predlagatelji novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo - v njihovem imenu so jo predstavili vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec ter poslanki Svobode in SD Janja Sluga in Meira Hot - so pojasnili, da z novelo odpravljajo diskriminacijo samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah pri dostopu do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Poudarili so, da je svobodno odločanje o rojstvih otrok ena od ustavno zagotovljenih pravic. Predlagana novela, ki jo DZ obravnava po skrajšanem postopku, po njihovih navedbah pomeni implementacijo odločbe ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna.

Kot je dejala Janja Sluga, se strinjajo, da smo moderna in napredna država, "pa vendarle dopuščamo, da tudi v naši državi določene skupine ljudi ne uživajo enakih pravic kot vsi ostali".

V SDS menijo, da gre za nepotreben zakon. Predlagali so umik obravnave novele oz. preložitev na eno prihodnjih sej. Tako vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec kot poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki je predlog SDS za preložitev obravnave podprla, sta izpostavili, da pri istospolnih partnerjih in samskih ženskah ne gre prvenstveno za zdravljenje neplodnosti, ampak za možnost oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Godčeva je menila, da bi bila potrebna širša razprava. Ko pa večina na odboru njihovega predloga ni podprla, so v SDS sejo v nadaljevanju obstruirali.

Na seji so stališča prestavili tudi predstavniki zainteresirane javnosti. Ni več govora o zdravljenju, ampak o storitvah, o "razvrednotenju človekovega zarodka na nivo tržnega produkta," meni Nejc Povirk iz Zavoda Živim.

Da ne gre več za pomoč pri spočetju, do katere zdajšnji upravičenci ne morejo, če ni izkazana njihova neplodnost, pa je ocenil tudi Izak Matej Ciraj iz Akademskega društva Pravnik. Dodal je, da se s tem predlogom prehaja na spolzek teren, da se dopusti nadomestno materinstvo, saj bi tudi moški lahko zahtevali enako obravnavo.

"Zakon pomeni drastično civilizacijsko spremembo, ki se sprejema aktivistično," pa je je povedal Aleš Primc iz Gibanja za otroke in družine.

Marija Burnik iz stranke Glas za otroke in družine je medtem dejala, da kot pediatrinja pri svojem delu marsikdaj vidi, kako vpliva odsotnost funkcionalnega očeta. Apriori odvzeti otroku to možnost je po njenih besedah "skregano z vsako zdravo pametjo in strokovnostjo".

Da otrok potrebujejo očeta in mamo, moški in ženski vzgojni model, in da tega nihče in nič ne more nadomestit, je poudarila tudi Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Poslanka Čadonič Špelič je ocenila, da se bo načrtno vzpostavil sistem, kjer se bo otroku odrekla pravica do očeta, in bo to sporočilo družbi, da je v današnjem času možno otroka naročiti, si ga zaželeti, in ta želja bo na račun davkoplačevalcev tudi izpolnjena. Načelo koristi otroka bi moralo biti na prvem mestu, je še menila.

Ustavno sodišče je pred sprejetjem odločitve koristi otrok presojalo z vseh možnih vidikov in je sprejelo tako odločitev, jim je odgovarjala poslanka Svobode. Kot je dejala, v današnji družbi že obstajajo različne vrste družin in ni le tradicionalna oblika družine - oče, mati in otrok - tista, ki je dobra za otroka. Največja korist otroka je, da odrašča v ljubečem okolju, je jasna tudi Hotova in dodala, da že danes veliko otrok živi v enostarševskih družinah.

"Ta zakon spreminja določbe o tem, kdo so upravičenci do postopkov, in ohranja vrsto res težkih in zakompliciranih varovalk v vseh teh postopkih. V zakonu ohranjamo tudi zelo jasno zapisano in decidirano prepoved nadomestnega materinstva," se je na očitke odzval Vatovec. Vse zreducirati na neko prispodobo trgovine se mu zdi omalovažujoče do vseh, ki so šli skozi postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki so psihološko in fizično izjemno naporni.

Koalicija je sprejela več dopolnil, s katerimi so deloma sledili pripombam parlamentarne zakonodajnopravne službe (ZPS). Ker gre za implementacijo odločbe ustavnega sodišča, referendum ni mogoč, je poudarila Hotova.

A ZPS je opozoril, da predlog prinaša tudi nekatere rešitve, ki bi odločbo ustavnega sodišča lahko presegale. Pri tem posebej izpostavlja črtanje prepovedi oploditve z biomedicinsko pomočjo s hkratno uporabo darovanih jajčnih in semenskih celic. Vatovec je glede tega pojasnil, da gre za edini način, na katerega lahko v celoti izpolnijo odločbo ustavnega sodišča, torej tudi v primerih, ko bi bila prosilka, ki bi želela pristopiti k oploditvi z biomedicinsko pomočjo, sama neplodna.

Predsednik državne komisije za oploditve z biomedicinsko pomočjo, posvetovalnega organa ministrstva za zdravje, Milan Reljič pa je pojasnil, da so predlagali še nekaj sprememb, ki niso strogo vezane na implementacijo odločbe ustavnega sodišča, denimo glede hranjenja zarodkov in spolnih celic. Povedal je tudi, da se Slovenija danes sooča z izjemnim pomanjkanjem spolnih celic, zaradi česar slovenski pari odhajajo v tujino.