Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva so na ministrstvu za zdravje pripravili v začetku leta, še v času nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana. Zakonski predlog je sicer v DZ že prestal prvo branje, odbor pa bi ga moral po prvotnem načrtu obravnavati še pred odhodom poslancev na počitnice. A so poslanci koalicije takrat predlagali zamik obravnave, zamaknili so ga tudi na septembrski seji odbora.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar je danes spomnil, da sta tako Informacijska pooblaščenka kot zakonodajno-pravna služba DZ na predlog zakona v začetku julija podali obsežne pripombe k praktično vsem členom zakona.
Ker na ministrstvu menijo, da predlog zakona potrebuje nekatere konceptualne spremembe, njegovo dopolnjevanje v DZ po njihovi oceni ni primerno in bi bilo glede na število pripomb in predlogov tudi težko izvedljivo, saj spreminjajo tudi obrazložitev zakona, je dejal Pintar.
Zato na ministrstvu po njegovih besedah pripravljajo nov zakon, v katerem naslavljajo pomisleke Informacijske pooblaščenke, zakonodajno-pravne službe, pa tudi izvajalcev zdravstvenih storitev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugih deležnikov. Pintar je napovedal, da bodo nov predlog zakon vložili še pred koncem leta.
Poslanka SDS Jelka Godec je spomnila, da je Bešič Loredan ob prvi obravnavi predloga zakona dejal, da je ta nastal s poenotenjem vseh deležnikov v zdravstvu, danes pa je Pintar poudaril, da deležniki niso bili poenoteni. Spomnila je tudi, da so poslanci koalicije ob prvi obravnavi predlog zakona hvalili kot prvi korak zdravstvene reforme. "Kaj je šlo narobe," se je spraševala.
Bojana Muršič je pojasnila, da so v SD ob prvi obravnavi v DZ zakon res podprli, a hkrati opozorili, da prinaša določena tveganja glede informacijske varnosti in zaščite osebnih podatkov pred zlorabami. Takrat tudi še niso bili seznanjeni z mnenjem zakonodajno-pravne službe, je dodala.
V razpravi je bilo sicer s strani poslancev opozicije slišati tudi očitke, da s strani Gibanja Svoboda napovedana zdravstvena reforma zastaja, stanje v zdravstvu pa se z vse daljšimi čakalnimi vrstami le še slabša.
Očitki v razpravi so leteli tudi na interventni zakon v zdravstvu, pripravljen v času ministra Bešiča Loredana, ki kljub visokim vložkom, ki so bili namenjeni plačevanju vseh opravljenih storitev v javni zdravstveni mreži, ni dosegel želenih učinkov.
"Po moji oceni je zdravstvena reforma definitivno in spektakularno propadla, tako da zakona o evtanaziji niti ne potrebujemo," je bil kritičen poslanec NSi Jožef Horvat.
"Ne, zdravstvena reforma ni padla v vodo," je poudarila predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) in dodala, da v koaliciji aktivno delajo na reformi, ta pa tako še vedno ostaja prioriteta.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.