Za svoja dejanja morajo odgovarjati policisti sami, poudarjajo na policiji. To pa je tudi vprašanje, ki se ga evropski kodeks policijske etike - ta velja le kot splošno priporočilo za policijo v celoti, ne pa za posameznike znotraj policije - ne dotika. Ljudje, ki so domnevno doživeli policijsko nasilje, so redko pripravljeni nastopiti pred kamero, pričajo pa, kako so policisti ravnali z njimi.
Pritožb zoper delo policistov je iz leta v leto več. Leta 2002 jih je bilo 1222, od tega 132 utemeljenih, lani pa 1309, od tega 166 utemeljenih. Največ pritožb je s področja prometa, pa tudi poostrene varnostne razmere kot posledica svetovnih dogodkov lahko stopnjujejo policijsko nasilje.
Mag. Janez Mekinc, policijski svetovalec, je povedal, da to pomeni, da če želimo povečati varnost, če želimo več varnostnih pregledov, več varnostni aktivnosti, s tem avtomatsko omejimo določene človekove pravice.
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je v veljavo stopil tudi nov zakon o pritožbenem postopku. Prej so komisijo sestavljali ljudje iz policije, zdaj pa o pritožbah odločajo pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Sankcije za policiste, ki so prekoračili svoja pooblastila, so različne, nikakor pa ne take, da bi strmoglavile nadrejene. Če je pritožba zoper policista pravilna, to ne pomeni, da mora generalni direktor policije odstopiti, meni Mekinc.
Slovenskim policistom naj bi pešalo zlasti znanje s področja človekovih pravic in socialnih veščin, sicer pa naj ne bi bilo velikih razlik med nivojem dela naše policije in policijami drugih razvitih držav.
KLEMENČIČ: EVROPSKI KODEKS POLICIJSKE ETIKE JE POMEMBEN DOKUMENT
Novi kodeks policijske etike v bistvu ne prinaša nič novega: za posameznega policista je namreč povsem neobvezen, njihovi šefi pa za zlorabe policistov ne odgovarjajo. Kako to?
Evropski kodeks policijske etike predstavlja pomemben dokument, ki določa okvire vrednostne, pa tudi deloma organizacijske in vodstvene okvirje delovanja evropskih policijskih institucij. Je pa res, da ima mogoče današnje dogajanje okrog predstavitve tega slovenskega prevoda tega kodeksa določeno lepotno napako v dveh smislih: prvič gre za to, da evropska policija še vedno ne dosega v marsikaterem pogledu standardov, ki jih ta kodeks prinaša. In drugič, kodeks je bil sprejet s strani Sveta Evrope leta 2001 in od takrat naprej je posredno zavezoval v narekovajih tudi republiko Slovenijo. Trajalo je torej skoraj tri leta. V tem času se je slovenska policija očitno posvetila temu, da prevede in izda to lično knjižico namesto, da bi poskušala doseči in popraviti te standarde.
Kako si razlagate dejstvo, da v policiji ne naredijo veliko za izobraževanje policistov o človekovih pravicah, čeprav tudi sami ugotavljajo, da je znanje o tem slabo in da število pritožb narašča?
Če bi se pred enim letom pogovarjali o tej temi, vam policija ne bi priznala, da je na tem področju kaj narobe, ampak bi zelo verjetno zagovarjali, da je tukaj vse lepo in prav. Izobraževanje s področja človekovih pravic je problematično. Zadeve na tem področju se popravljajo, tudi zaradi zavzetosti posameznikov in predvsem pritiskov s strani bodisi evropskih institucij, institucij Združenih narodov, nevladnih organizacij predvsem Amnesty International,… Vendar je na tem področju potrebno še veliko narediti, predvsem pa imeti bolj sistemski pristop. Poseben problem predstavljajo tukaj tudi novi policisti, ki jih sedaj sprejemajo zaradi varovanja schengenske meje, naše južne meje, ki pa ne dobijo dovolj izobraževanja in usposabljanja v smislu splošnih policijskih pooblastil, kaj šele človekovih pravic.
Morda še to: kaj pomeni grožnja terorizma za konkretno policijsko delo? Bo policija imela večja pooblastila tudi na škodo zasebnosti in človekovih pravic?
Dejstvo je, da večja pooblastila že obstajajo. V večji meri sicer za varnostno-obveščevalne službe kot pa za policijo, vendar je v bistvu v tej histeriji, čeprav s tem ne želim zmanjševati dogodkov v Madridu ali New Yorku ali drugod po svetu, privedlo do tega, da se ljudje zelo radi odrečemo določenim svoboščinam in svobodi zaradi večje varnosti. Zelo na kratko bi povedal, da moramo paziti in to je zelo resno opozorilo, da se ne bomo čez nekaj let zbudili v situaciji, kjer bo nevarnost državni terorizem in v bistvu omejevanje človekovih pravic in ne toliko fundamentalističen.
