Ta podoba je parodija, pravijo člani Društva Nova smer. Ni namenjena žalitvi dela Ivane Kobilce, dodajajo. "Osnova je znana slika Churchilla. Kofetarica z brzostrelko pa je tudi opomin vsem Slovencem, da se je treba boriti za to, da Slovenijo ohranimo varno in normalno," pojasnjuje Zala Klopčič.
To je jasno ideološko sporočilo in z njim se da polemizirati. Lahko se ga zavrne. A prepovedi vsakega izražanja bi se morali lotevati skrajno previdno. V tem primeru način komunikacije ni nekaj novega. Spreminjanje umetniških del v družbeno kritiko ima v Sloveniji bogato tradicijo. Po navadi je trn v peti desnemu polu politike. Tokrat so vloge nekoliko obrnjene.
Ministrica za kulturo je ogorčena, lastnik slike prav tako. Toda s kakšnim pravnim temeljem pravijo, da je to nezakonito? "Gre za uporabo umetniškega dela brez dovoljenja. Tukaj mislim, da se je treba obrniti na tiste, ki se na to spoznajo," pove Asta Vrečko.
Po pogovoru s strokovnjaki s področja avtorskih pravic je stvar videti precej manj čista. Avtorske pravice za sliko Ivane Kobilce so že zdavnaj potekle. Eden od očitkov je po besedah Vrečko tudi, da gre za moralne pravice.
O tem celo pravniki govorijo različno, toda zakon je napisan zelo jasno. Avtorska pravica je enotna, torej tudi moralne pravice pretečejo z materialnimi. Vrečko sicer še poudarja, da je tudi spomenik. "Je del zbirke in po 44. členu ZVKD je potrebno pridobiti dovoljenje, da se na kakršen koli način te podobe uporablja, kaj šele komercializira."
V resnici zakon zelo jasno omejuje izključno komercialno rabo. "V tem primeru se motiv brez dovoljenja lastnika ne sme prodajati, lahko pa se še vedno reproducira in uporablja v javnosti," pove Zala Klopčič.
Sporno je lahko to, da so pri društvu prodajali majice s to podobo, kar so kasneje začasno ustavili. Toda tudi v tem primeru zadeva ni čista. Sodne prakse o takšnih primerih še ni, a nekateri strokovnjaki poudarjajo, da je treba upoštevati načelo sorazmernosti.
Zakon naj bi prepovedoval le tisto rabo, ki bistveno posega v ekonomske interese lastnika. In tudi ni nepomembno: na majicah ni bila tista slika, ki jo ima gospod Hribar v lasti, ampak derivativno, novo delo. "Satirična predelava pa uživa ustavno varstvo svobode izražanja," dodaja Klopčič.
Del stroke opozarja, da če bi sprejeli interpretacije, ki jih ponuja ministrstvo, bi bil to grob poseg v svobodo ustvarjanja. Ta je včasih neprijetna. Tudi sami člani društva, ki se zdaj borijo za svoje pravice, so bili precej kritični, ko so opisovali druge avtorje. Zato vprašanje: bi morala biti takšna sporočila dovoljena, tudi če vam niso všeč?
"Da, ker je to svoboda izražanja," je prepričana Klopčič. A ostaja vprašanje, ali bodo vsi vpleteni enakega mnenja kot zdaj, tudi če bodo vloge kdaj obrnjene?
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.