Mesec in pol pred volitvami in vse podrobnejše kalkulacije, kdo bo v prihodnjem sklicu parlamenta sestavljal vlado oziroma predvsem kdo jo bo uspel sestaviti. Zadnja raziskava Mediane namreč kaže, da na volitvah dovolj mandatov ne bi dobil niti levi pol, ki bi naštel 43 poslanskih sedežev, niti desni, ki bi jih naštel 45, kar je še vedno eden premalo.
V parlament bi se, če upoštevamo glasove opredeljenih volilcev, ki bi se verjetno udeležili volitev, uvrstilo sedem strank - poleg šestih strank, ki tam že sedijo v trenutnem sklicu, s štirimi poslanci še Prebiličev Prerod, ki smo ga v naši projekciji uvrstili na levo sredino.
Pa bi lahko tehtnico morda prevesil drugam? "Stojimo za levimi vsebinskimi in političnimi vrednotami. Sem pa prepričan, da zmoremo bistveno več. Zdaj smo na terenu, predstavili bomo program," pravi Vladimir Prebilič.
A enako so prepričani tudi na desni sredini. "Menim, da bo ta razlika na volitvah večja," ocenjuje prvi mož NSi Jernej Vrtovec. NSi sicer po izračunih lahko računa na povsem enako število poslancev, kot jih imajo trenutno. Kljub okrepitvi s strankama SLS in Fokus.
"To je šele začetek skupne liste. Ocenjujem, da ta naval in navdušenje tudi na terenu nad skupno listo še prihaja," meni Vrtovec.
Manj mandatov za največjo stranko?
Boljšega ali enakega rezultata kot na prejšnjih volitvah, ko so z 41 sedeži dobili rekordno število poslancev, pa si ne obeta največja parlamentarna stranka. Mediana jim namreč napoveduje kar 17 poslanskih mandatov manj.
Da rezultata iz leta 2022 ne bo več, meni tudi vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič. "A to ne pomeni, da gremo iz neke cone udobja. Cel mandat smo trdo delali. Ne bi delala neke panike - pomembno je, da ljudi pritegnemo na volitve," pravi.
In če Svoboda stavi na visoko volilno udeležbo, pa se Socialni demokrati spogledujejo s še neopredeljenimi volilci. Teh je trenutno slabih 15 odstotkov.
SD je ob tokratnem merjenju na tretjem mestu, najodmevnejši prestop tega mandata pa jim za zdaj ni prinesel bistveno višje podpore. "Tisti del volilcev, ki so danes neopredeljeni, se običajno odločijo v zadnjem tednu. Pri Socialnih demokratih lahko rečemo, da nam te ankete kažejo stabilen trend," pravi poslanka SD Mojca Šetinc Pašek.
Rezultatov javnega mnenja pa danes niso komentirali v SDS, kjer bi bili sicer po Mediani s 30 poslanci relativni zmagovalci, kot tudi ne Logarjevi Demokrati ter trenutno najmanjša parlamentarna stranka Levica.
Kdo od štirih je najprimernejši?
Smo pa volilce poleg tega, katero stranko bi volili, tokrat vprašali tudi, kateri od predsednikov strank bi se jim zdel najprimernejši za predsednika vlade. Pri tem so na inštitutu Mediana vključili štiri, ki jim osnovna javnomnenjska anketa trenutno napoveduje največ odstotkov - dva z levega in dva z desnega pola.
Občutno največ, skoraj 18 odstotkov vprašanih, je kot zelo primernega za predsednika vlade ocenilo vodjo SDS Janeza Janšo, s 14 odstotki sledi aktualni premier Robert Golob, nato z desetimi Anže Logar, najmanj podpore pa je tu dobil predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han.
A razmerja sil se precej spremenijo, ko kategoriji zelo primeren dodamo še kategorijo primeren. Skupaj pozitivno največ vprašanih, več kot 47 odstotkov, vidi Logarja, sledi Han, nato s skupno 40 odstotki Golob, najmanj podpore pa je skupno prejel Janša.
Janšo je namreč največ vprašanih, več kot 38 odstotkov, ocenilo kot zelo neprimernega za premierja, z nekaj odstotnimi točkami manj sledi Robert Golob, kar polovico manj nasprotnikov pa imata Logar in Han. Kot zelo neprimernega ju je namreč ocenilo 17 oziroma 14 odstotkov vprašanih. Ostali se niso opredelili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.