Poslanci koalicije so v minulih dneh zavrnili vsa dopolnila, s katerimi bi preprečili zmanjšanje sredstev za posamezne socialne pravice, je v skupni izjavi dejal direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici.
Predlog proračuna tako predvideva 51 milijonov evrov manj za otroške dodatke, 20 milijonov manj za štipendije, 78 milijonov manj za denarno socialno pomoč, 55 milijonov manj za osebno asistenco in 83 milijonov manj za starševska nadomestila. Predvideno je tudi zmanjšanje investicij v zdravstvu za 81 milijonov evrov oziroma 40 odstotkov, je naštel.

Dotaknil se je tudi napovedi finančnega ministra Andreja Širclja, da naj bi vlada prihranke dosegla z optimizacijo sistema in preprečevanjem zlorab, ni pa pojasnil obsega domnevnih zlorab in konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi jih preprečili. V odzivu na oceno Fiskalnega sveta je vlada namreč napovedala vsebinske spremembe pogojev za dodeljevanje otroških dodatkov, državnih štipendij in denarne socialne pomoči.
Po opozorilu Forbicija bi to pomenilo, da bi država z zakonskimi spremembami zaostrila pogoje in zmanjšala obseg pravic, nato pa izplačevala tisto, kar bi ljudem po spremenjeni zakonodaji še pripadalo.
Otroški dodatki
Mati samohranilka z dvema otrokoma in 1100 evri neto plače bi namreč ob enakomernem zmanjšanju otroških dodatkov izgubila približno 65 evrov mesečno oziroma skoraj 800 evrov letno, je pojasnil Matic Slapšak iz Rdečega križa Slovenije. Če bi država prihranke dosegla z zmanjšanjem števila upravičencev, bi lahko otroški dodatek izgubilo od 64.000 do 106.000 otrok, je opozoril.
Revščina pa ni le problem brezposelnih, je dejala Julija Mišič iz Zveze Anita Ogulin. V veliki meri se na njih "obračajo družine, kjer so starši zaposleni za minimalne plače ali tik nad njimi, ki izpadejo iz večine cenzusov in prejemajo minimalne otroške dodatke".
Dostopna štipendijska politika
Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tanita Čamdžić je opozorila še na pomen dostopne štipendijske politike. Osnovni mesečni stroški mladih, ki se izobražujejo v Ljubljani, po njenih navedbah presegajo 400 evrov. Študentsko delo je za številne postalo nujen pogoj za pokrivanje življenjskih stroškov, vendar ne bi smelo biti pogoj za dostop do izobraževanja.

Predsednica Sveta za invalide RS Mateja Toman je opozorila, da varčevalni ukrepi ne smejo nesorazmerno prizadeti invalidov in starejših ter ogroziti njihovih že pridobljenih pravic. Ob tem je spomnila na obveznosti Slovenije iz konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki med drugim določa, da morajo biti invalidi in njihove reprezentativne organizacije vključeni v odločanje o vprašanjih, ki vplivajo na njihove pravice. Ta obveznost po pojasnilih odbora ZN za pravice invalidov velja tudi pri odločanju o javnem proračunu, je dodala.
Na povezavo med ekonomsko negotovostjo in nasiljem v družini je opozorila predstavnica Društva SOS telefon Breda Špacapan. Socialni transferji so po njenih besedah za žrtve nasilja, največkrat matere z otroki, pogosto ključna varovalna mreža, ki jim omogoča odhod iz nasilnega okolja in začetek samostojnega življenja. Brez zadostnih prihodkov, dostopnega stanovanja in varstva otrok so lahko prisiljene ostajati v nevarnih odnosih.
Socialna zbornica: Posebno pozornost žrtvam nasilja, invalidom, zaščiti otrok
Po mnenju socialne zbornice je treba pozornost nameniti zagotavljanju varnosti za žrtve nasilja, položaju invalidov in zaščiti otrok in družin v najtežjih življenjskih okoliščinah.
Še posebej so se obrnili na poslanke in poslance, ki bodo o predlaganih proračunih za prihodnji dve leti glasovali v petek. Pri odločanju o predlaganih spremembah proračuna za leto 2027 naj upoštevajo tudi njihove širše družbene in socialne posledice, so opozorili v Socialni zbornici Slovenije.
Z zaskrbljenostjo spremljajo napovedano zmanjšanje sredstev za posamezne družinske in socialne prejemke v proračunskih dokumentih za leto 2027. Po javno predstavljenih podatkih je predvidenih 83 milijonov evrov manj za starševska nadomestila, 78 milijonov evrov manj za denarno socialno pomoč, 55 milijonov evrov manj za osebno asistenco, 51 milijonov evrov manj za otroške dodatke in 20 milijonov evrov manj za štipendije. To so po oceni zbornice obsežna zmanjšanja na področjih, ki neposredno zadevajo otroke, družine, invalide, mlade in posameznike, ki se že zdaj soočajo z gmotno stisko in socialno izključenostjo.
Vprašanje posledic za ljudi
Pri presoji ukrepov mora biti vedno v ospredju vprašanje njihovih dejanskih posledic za ljudi, je izpostavila zbornica. Pri sredstvih za socialne pravice je treba namreč po njihovem opozorilu upoštevati, da posameznikom in družinam omogočajo osnovno gmotno varnost, dostojno življenje in možnost za dejavno vključevanje v družbo.
Zbornico še posebej skrbijo napovedi o vsebinskih spremembah pogojev za pridobivanje posameznih pravic, obsegu upravičenj in višini prejemkov. "Zagotovilo, da bodo izplačane vse pravice, ki bodo posameznikom pripadale po zakonu, samo po sebi še ne odgovarja na bistveno vprašanje, kakšne bodo te pravice po morebitnih spremembah zakonodaje in koliko ljudi jih bo še lahko uveljavljalo," so izpostavili.
Prav tu je po njihovem prepričanju potrebna posebna previdnost. Spremembe, ki so z vidika javnofinančnega načrtovanja lahko predstavljene kot optimizacija sistema, lahko v življenju posameznika namreč pomenijo izgubo pomembnega dela socialne varnosti, so še dodali.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.