Koga bomo cepili?

Že z današnjim dnem začenja veljati pogodba, ki jo je Bruselj podpisal s farmacevtskim velikanom AstraZeneca. "Države članice bodo lahko kupile skoraj 300 milijonov odmerkov cepiva, z možnostjo za nakup dodatnih 100 milijonov odmerkov," je povedal predstavnik Evropske komisije Tim McPhie.

Hrvaška je že rezervirala poldrugi milijon odmerkov, koliko jih bo Slovenija, še ni znano. Dejstvo pa je, da je pred prvim cepljenjem še precej dolga pot. "Nisem tako zelo optimistična," pravi predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Napoveduje, da bomo cepivo najbolj zgodaj dobili konec leta.

Po besedah infektologinje Bojane Beović najprej potrebujemo odgovor na dve ključni vprašanji: "Ali je cepivo zaščitno v dovolj veliki meri? Nek okvir je bil postavljen pri 50 odstotkih, kar je sorazmerno malo. In pa seveda, če bo dovolj varno." Če se bo cepivo izkazalo za učinkovito in varno, bo dobavljeno v vse države članice, glede na število prebivalcev.

Cepivo je trenutno v drugi in tretji fazi kliničnih raziskav, dozdajšnji rezultati pa so obetavni. "Bolj je učinkovito, manjša precepljenost v populaciji bo potrebna za to, da je cepivo zaščitno," pravi Beovićeva. Koliko odstotkov prebivalstva bo treba cepiti, bodo pokazali izsledki raziskav. Najverjetneje pa bi pri 60 odstotkih virus lahko vsaj upočasnili.

Najverjetneje ne bi cepili otrok, tudi pri starejših in kroničnih bolnikih imajo zadržke, saj je cepivo preizkušeno na zdravih odraslih. "Vsekakor so to zdravstveni delavci, seveda vse različne storitvene dejavnosti, policija, vojska, komunalne dejavnosti. To je vse, kar potrebujemo za funkcioniranje države," pravi infektologinja Mateja Logar.

"Če si želite, da ne bi zbolel nihče, potem rabimo vsaj 90-odstotno zaščito," je poudarila Lejko Zupančeva. Evropska komisija sicer nadaljuje pogajanja tudi z drugimi proizvajalci cepiv. In čeprav ta cepiva pripravljajo v veliki naglici, opozarja Lejko Zupančeva, ljudje ne smejo imeti občutka, da bodo zato tudi manj kakovostna.