PREVERJENO: Koga ščiti novi zakon?

Banda. Spet ena poceni finta, ki ščiti socialarke pred vsako kritiko javnosti. Imajo vsa pooblastila, vso zaščito, preveliko plačo, pa bolj malo možgančkov.

Težko je predvideti kam pelje to zapiranje pred javnostjo, čeprav je razumljivo, kar se tiče zasebnosti otrok, ampak ni povšeči vtis, da se tako pridobiva 'monopol' nad otrokom, njegovim življenjenjem, njegovo prihodnostjo, in sploh usodo. Kaj sploh, nepoučen, in nepripravljen otrok, ki sam ne more nič, sploh lahko pričakuje. Odrasli vsaj okvirno vemo kako in kaj potekajo zadeve, kakšen bo rezultat, in večinoma prepoznamo manipulacijo pristojnih z nami, tudi odvednikov na sodišču, otroci pa od tega nič, saj pristojni, niti ta omjeni zagovornik, ne poznajo dolžnosti, da bi otroka poučili in pripravili na postopke, in zato pričevanja otrok izpadejo drugače kot bi sicer. Obstaja bojazen, da počasi resno ne bo mogoče vedeti kaj se z otroci v sistemi, že tako se zlahka izgubijo, sploh dogaja. Starši in sorodniki izgubljajo svoj primarni kontekst do otroka, 'svojega' otroka. Čudne stvari se tukaj dogajajo, na slabšem pa bodo otroci, inštitucije bi morale naprej pospraviti in napraviti red pri sebi, kajti pri tem kar očitajo drugim, sami niso nič boljši, še huje ker se skrivajo za nedorečenimi zakoni in z njimi zagovarjajo in opravičujejo vse svoje početje. V oči in predvsem v ušesa me je zbodla izjava o zlorabah med previjanjem, človek se vpraša kako nizko še lahko gredo ti ljudje, saj ni čudno pol, da ljudje v 'javnosti' sploh več ne previjajo in preoblačijo, ipd. otrok (javna koplišča in plaže, so prej izjema kot pravilo). Še javne previjalnice postanejo v teh očeh vprašljive. V zadnjem času, letih, smo lahko priča, da se vsa 'intimna' in sploh osebna skrb za otroke, vse bolj koncentrira v domače okolje, torej doma, vštevši domove sorodnikov. Kam pravzaprav pelje tako vedenje, ko si država prilašča 'monopol' nad otroci in njihovim življenjem, ki se mnogokrat zaradi tega prezgodaj zaključi, starši pa obenem izgubljajo tako otroke, kot primarno integriteto do in nad njimi. Kljub izjemnim primerom, gre zadeva, za moje pojme, vseeno predaleč. Kje je meja? Kje so meje? Pa vendar se da objaviti članek, zgodba brez osebnih podatkov in slik, ki je vsebinsko kljub temu dovolj jasna. S katerih primerov pa se bomo potlej 'učili'.

kako bodo ločenke, izpirjene po duši, večina socialnih delavk upravljale z življenji in usodami drugih ljudi.

Te CSD je treba vse zapret, ker noben nima koristi od njih,samo za zgago so!