Kokoši naj ne bi bile okužene

Nacionalni veterinarski inštitut je danes obvestil Veterinarsko upravo RS (VURS), da so bile opravljene preliminarne preiskave na prisotnost nukleinskih kislin virusa ptičje gripe oz. aviarne influence, s katerimi pa niso ugotovljene nukleinske kisline aviarne influence v kloakalnih in trahealnih brisih poginulih kokoši, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Na končno potrditev bo treba še počakati

Ker to še ne izključuje prisotnosti virusa aviarne influence, na Nacionalnem veterinarskem inštitutu opravljajo nadaljnje preiskave, ki vključujejo nasajanje vzorcev na kokošjih embriih za izolacijo virusa aviarne influence, pojasnjujejo na VURS. Test izolacije virusa traja do pet dni. V kolikor po petih dneh embrii ne bodo zamrli in iz njih ni mogoče izolirati virusa, bo to pomenilo, da v vzorcih ni bilo prisotnega živega virusa ptičje gripe.

Kot je znano, je bilo Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) v ponedeljek obveščeno o sumu na ptičjo gripo pri domači perutnini v Hotinji vasi. Pri imetniku perutnine iz Hotinje vasi je namreč poginilo deset od štirinajstih kokoši. Generalna direktorica VURS Vida Čadonič Špelič je ob tem že v ponedeljek povedala, da ne bodo razglasili novega trikilometrskega okuženega in desetkilometrskega ogroženega območja, saj se Hotinja vas že nahaja v tem pasu.

"Sprejeli smo vse ukrepe, ki so predvideni za tak primer, med drugim razkužbo in dezinfekcijo dvorišča in prostorov," je dejala Čadoničeva in dodala, da pričakuje negativen rezultat analiz oz. potrditev, da ne gre za prvi primer ptičje gripe pri domači perutnini v Sloveniji.

Bo pomlad prinesla nove primere ptičje gripe?

Začetek pomladi napoveduje obsežne migracije ptic selivk proti Evropi, kar pa po mnenju ornitologa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Tonija Trilarja ne napoveduje nujno tudi nastanka novih žarišč ptičje gripe.

Spomladanska selitev ptic ne izključuje verjetnosti pojava novih žarišč ptičje gripe v Evropi, vendar pa je ta, po Trilerjevi oceni, manjša kot pozimi. Triler je pojasnil, da lahko za ptičjo gripo obolijo vse vrste ptic, pri tem pa je izpostavil predvsem laboda grbca, pri katerem se je doslej v primerjavi z drugimi vrstami ptic virus relativno pogosteje pojavljal.

Tri selitvene poti

Predstavnik Društva za opazovanje in preučevanje ptic Tomaž Mihelič pa je pojasnil, da se ptice selivke v Evropo iz Afrike vračajo v treh smereh: zahodna pot poteka prek Gibraltarja in Španije, osrednja pot vodi prek Sicilije in italijanskega polotoka.

Največje število okužb s ptičjo gripo je bilo doslej odkrito na območju vzhodne selitvene poti, kjer ptice preletijo države na Bližnjem Vzhodu in jugovzhodu Evrope, kot so Romunija, Bolgarija, Turčija in Grčija.V Sloveniji se lahko srečamo s pticami z vseh treh selitvenih poti, je povedal Mihelič in dodal, da na tem geografskem območju ne prihaja do tako velike zgostitve divjih ptic kot na Gibraltarju ali jugu Sicilije, kar otežuje širjenje virusa ptičje gripe in možnost prenosa na domačo perjad.

Dodatni dejavnik, ki po mnenju Miheliča zmanjšuje verjetnost izbruha ptičje gripe v Sloveniji, je - v primerjavi z delto Donave - relativno majhen obseg vodnih površin, kjer bi se lahko nahajale kolonije sladkovodnih ptic. Te so, kot je razložil, pogoste prenašalke virusa, saj se pogosteje zadržujejo v bližini vode, ki je pomemben medij prenosa virusa.