Kokotova je na predsednika DZ Stevanovića naslovila pobudo za zaščito integritete poslancev državnega zbora. Zapisala je, da so jo poslanci Nedeljko Todorović, Aleksander Štorek in Boris Mijić pisno in ustno obvestili o poskusih nedovoljenega vplivanja. "Navedenim poslancem naj bi bile ponujene premoženjske koristi v povezavi z njihovim odločanjem in parlamentarnim delovanjem."
Ponudbe naj bi, kot trdi Kokotova, prihajale tako od nekaterih poslancev z leve kot tudi od vodilnih oseb določenih gospodarskih družb, v katerih ima država svoj delež.
Trem poslancem naj bi za prestop na levo ponujali sedemmestni znesek podkupnine. Kokotova ni razkrila, iz katere stranke naj bi prišla nespodobna ponudba, poroča naš novinar Anže Božič. V Resnici zadeve še niso prijavili policiji, se pa posvetujejo z odvetniki.
V pismu Kokotova predlaga oblikovanje priporočil o ravnanju poslancev v takšnih primerih. "Poslanci namreč niso nujno pravni strokovnjaki in ne morejo vedno presoditi, ali bi določena ravnanja pomenila kršitev Etičnega kodeksa za poslanke in poslance, kršitev pravil po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ali pa bi lahko imela ta dejanja celo znake kaznivega dejanja po Kazenskem zakoniku."
Kot je še zapisala, so njihovi poslanci na voljo predsedniku DZ za dodatna pojasnila, prav tako tudi vsem ostalim institucijam, saj da gre "za dejstvo, ki ga v okviru svojih poslanskih dolžnosti moramo razkriti, saj se s takšnimi dejanji resno ogrožajo temelji parlamentarnega procesa".
Predsednika DZ je pozvala, naj o tem seznani tudi Kolegij predsednika državnega zbora.
V oddaji 24UR ZVEČER je profesor kazenskega prava na pravni fakulteti v Mariboru Miha Šepec povedal, da kazenski zakonik od poslancev zateva naznanitev kaznivega dejanja. "Natančnega zakonskega roka ni, gre pa za 'razumski rok' glede na zadevo in glede na to, koliko časa žrtev za to potrebuje. Če to v roku meseca ali dveh ne bo, pa bo očitno, da nikoli niso imeli namena te prijave podati," je pojasnil.
Ob tem je dodal, da je za takšno kaznivo dejanje dajanja podkupnine zagrožena zaporna kazen do petih let oz. tudi d osmih let, če gre za resnejšo zadevo. "Če pa uradna oseba, kar poslanci so, opusti ovadbo, lahko za to dobi do tri leta zaporne kazni, če torej kaznivega dejanja ne naznanijo. Navadne osebe, ki niso uradne osebe, takšnih kaznivih dejanj načeloma niso dolžni prijavljati," je med drugim dejal.
Svoboda: Če bi Resnica govorila resnico
Po pismu Kokotove so v Svobodi na kratko sporočili: "Če bi koalicijska stranka in borka proti korupciji Resnica govorila resnico in imela kakršnekoli dokaze, bi tak sum kaznivega dejanja prijavila organom pregona. Tako se namreč ravna v pravni državi."
Levica: Težko je pridigati o politični korupciji, če si sam del politične trgovine
V Levici so dejali, da Resnica ob govoru o domnevnih poskusih podkupovanja z "levega pola" in ponujanju različnih uslug novim poslancem očitno pozablja povedati, "da so sami v zameno za podporo Janezu Janši za mandatarja in podporo škodljivi interventni zakonodaji dobili mesto predsednika državnega zbora".
"Težko je pridigati o politični korupciji, če si sam del politične trgovine, ki je omogočila nastanek najbolj desne vlade v zgodovini Slovenije," so dodali.
SD: Pričakujemo, da se tako resnih obtožb ne uporablja za politično predstavo v javnosti
Odzvali so se tudi Socialni demokrati, ki pravijo, da navedb Kokotove ne morejo potrjevati, saj da z domnevnimi okoliščinami niso seznanjeni. "Če pa je kdo poslancem dejansko ponujal politične ali druge koristi v zameno za prestope ali politične odločitve, gre za izjemno resne očitke, ki zahtevajo obravnavo pristojnih institucij, ne pa medijskih insinuacij," so jasni.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč, kot so opozorili, jasno določa obveznosti funkcionarjev oziroma t. i. lobirancev glede poročanja o stikih in poskusih vplivanja. "Še posebej to velja v primerih nejavnega vplivanja na politične ali druge javne odločitve," so poudarili.
Zato pričakujejo, da bo Kokotova vse morebitne poskuse vplivanja, ponudbe ali srečanja tudi ustrezno prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije, skladno z načeli integritete, transparentnosti in politične odgovornosti. "Če obstajajo dokazi o nedovoljenih pritiskih ali kupovanju politične podpore, naj jih obravnavajo pristojni organi. V SD namreč pričakujemo, da se tako resnih obtožb ne uporablja za politično predstavo v javnosti, temveč se jih obravnava odgovorno in na podlagi dejstev," so še dodali.
Policija opozarja na dolžnost prijave sumov kaznivih dejanj
Na Generalni policijski upravi so potrdili, da v zvezi z domnevnimi ponudbami podkupnin poslancem Resnice še niso prejeli prijave, bodo pa javno znane informacije preverili. Bodo pa glede na dostopne javne objave in razpoložljive informacije zadevo preučili.
Če bodo pri preverjanju ugotovljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, bo policija ukrepala v skladu z veljavno zakonodajo, so dodali.
Pojasnili so, da so skladno z zakonom vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni ali če kako drugače zvedo zanje. Prav tako so dolžni navesti razpoložljive dokaze. Skladno z zakonom se prijava poda pristojnemu državnemu tožilcu pisno ali ustno.
Na vprašanje, ali bi bili poslanci, če jim je bila ponujena podkupnina, to dolžni prijaviti policiji, pa so zapisali, da je obveznost prijave fizičnih oseb sicer odvisna od kvalifikacije kaznivega dejanja oziroma višine predpisane zaporne kazni. "Zato je v fazi ugotavljanja posameznih okoliščin dejanj takšna opredelitev preuranjena," so dodali.
Kazenski zakonik pa v nekaterih primerih določa tudi obveznost ovadbe oz. sankcije za opustitev ovadbe, so dodali.
Sum storitve kaznivega dejanja je možno prijaviti na najbližji policijski postaji, lahko pa tudi anonimno prek spletne prijave ali telefona 080 1200, če prijavitelj želi ostati anonimen, so še sporočili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.