Slovenija

'Koktejl' kmetijskih kemikalij ubije več čebel, kot so sprva mislili

Ljubljana, 05. 08. 2021 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
6

Po podatkih Združenih narodov približno 75 odstotkov svetovnih pridelkov, ki predstavljajo sadje in semena za prehrano ljudi, temelji na opraševalcih, vključno s kakavom, kavo, mandlji in češnjami. Študija pa je zdaj pokazala, da so regulatorji morda podcenjevali nevarnost, ki jo čebelam predstavlja izpostavljenost mešanici kmetijskih kemikalij. Glede na rezultate raziskave ta pesticidni 'koktejl' znatno povečuje smrtnost čebel.

Po vsem svetu približno 20 tisoč vrst žuželk oprašuje rože in pomaga pri razmnoževanju rastlin. Pri tem tvorijo ključni člen v zapletenem spletu interakcij vrst, ki podpirajo biotsko raznovrstnost in zdrave ekosisteme.

Nova metaanaliza več deset že objavljenih študij v zadnjih 20 letih je preučila interakcijo med agrokemikalijami, zajedavci in podhranjenostjo pri vedenju čebel, kot so iskanje hrane, spomin, razmnoževanje družin in zdravje. Raziskovalci so ugotovili, da so ti različni stresorji negativno vplivali na čebele in povečali njihovo smrtnost, poroča portal France 24.

Po vsem svetu približno 20 tisoč vrst žuželk oprašuje rože in pomaga pri razmnoževanju rastlin.
Po vsem svetu približno 20 tisoč vrst žuželk oprašuje rože in pomaga pri razmnoževanju rastlin. FOTO: Shutterstock

 

Čebele in drugi opraševalci so ključnega pomena tako za naše pridelke kot tudi divje habitate, podatki o strmih padcih populacij žuželk po vsem svetu pa so sprožili strah pred hudimi posledicami za varnost preskrbe s hrano in naravne ekosisteme.

Interakcija pesticidov je imela veliko večji skupni učinek od vsote njihovih posameznih učinkov, je pokazala študija, ki je objavljena v reviji Nature. "Prav te interakcije med več agrokemikalijami pa znatno povečajo smrtnost čebel", je dejal soavtor Harry Siviter z Univerze v Teksasu v Austinu.

Rezultati študije kažejo, da regulativni postopek v sedanji obliki ne ščiti čebel pred neželenimi posledicami kompleksne agrokemične izpostavljenosti. "Če tega ne odpravimo in bomo čebele še naprej izpostavljali več antropogenim stresorjem v kmetijstvu, bo to povzročilo nenehno upadanje čebel in njihovega opraševanja, kar bo škodilo zdravju ljudi in ekosistemov," je zaključila študija.

Adam Vanbergen iz francoskega nacionalnega raziskovalnega inštituta za kmetijstvo, hrano in okolje je dejal, da se opraševalne žuželke soočajo z grožnjami intenzivnega kmetijstva, vključno s kemikalijami, kot so fungicidi in pesticidi, ter zmanjšanjem cvetnega prahu in nektarja iz divjih cvetov. 

Regulativni postopek v sedanji obliki ne ščiti čebel pred neželenimi posledicami kompleksne agrokemične izpostavljenosti.
Regulativni postopek v sedanji obliki ne ščiti čebel pred neželenimi posledicami kompleksne agrokemične izpostavljenosti. FOTO: Shutterstock

Medtem ko so prejšnje posamezne študije preučevale medsebojno delovanje teh stresorjev, pa nova metaanaliza potrjuje, da lahko 'koktajl' agrokemikalij, s katerimi se čebele srečujejo v intenzivno gojenem okolju, povzroča tveganje za populacije čebel. Vanbergen je dejal, da je bil sicer splošen poudarek raziskave vpliv pesticidov na čebele, zato je treba opraviti še več raziskav, pri katerih se bodo osredotočali tudi na druge opraševalce, ki bi se na te stresorje lahko odzvali drugače.

Po podatkih Združenih narodov približno 75 odstotkov svetovnih pridelkov, ki predstavljajo sadje in semena za prehrano ljudi, temelji na opraševalcih, vključno s kakavom, kavo, mandlji in češnjami. Leta 2019 so znanstveniki ugotovili, da skoraj polovica vseh vrst žuželk po vsem svetu propada, tretjina pa bi lahko do konca stoletja popolnoma izginila. Glavni vodili izumrtja opraševalcev naj bi bili izguba habitata in uporaba pesticidov.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Rookoko
05. 08. 2021 11.56
+3
a bejž! S tem, da kmet še raje zmeša močnejši koncentrat, da bo za ziher. Sicer pa, dokler ne izobrazite kmetov o uporabi insekticidov ne morete pričakovati, da bi bilo kaj drugače. Čisto vsak kmet vzame, kar mu svetujejo v zadrugi.
burek4free
05. 08. 2021 09.18
+0
Tole je zelo slabo napisan zavajajoč članek in žalosti me, da na vašem portalu opažam vedno več takšnih člankov, ko želi avtor komentirati zelo zapleteno strokovno stvar predstaviti javnosti na razumljiv način vendar je žal to v večini primerov slabo izvedeno. 1. Po podatkih Združenih narodov približno 75 odstotkov svetovnih pridelkov, ki predstavljajo sadje in semena za prehrano ljudi, temelji na opraševalcih... Žal to ne drži, ne v Sloveniji ne drugod po svetu... večino hrane tudi za ljudi predstavljajo žita, koruza in riž in nič od naštetega se ne oprašuje. 2. Kot ste dejali so žuželke samo 1 izmed 20.000 opraševalcev, tudi če izginejo ne bo pretiranega vpliva na naravo, z razlogom se za dodatno opraševanje v kmetijstvu uporabljajo čmrlji in ne čebele. In če je kmetijstvo tako velik problem zakaj potem čebelarji še zmeraj pasejo čebele na kmetijskih površinah in ne v naravi? Zato, ker neokrnjene narave več ni... V gozdu pa tudi ni veliko paše za čebele in tukaj se vede ali nevede postavljate na stran čebelarjev med njihovimi konfliktom interesov z kmeti. Preden kdo omeni travnike, naravnega travinja v SLO ni, imamo samo pol naravna travinja, ki bi se brez posega človeka spremenila v gozd. 3. Primerjati EU in ZDA regulacijo je popolnoma nesmiselno. 4. Tako imenovani koktejli agrokemikalij so edini način varovanja pred pojavom rezistence tarčnih organizmov in so način, da ne rabimo povečevati odmerkov in da ohranjamo učinkovitost, zaradi regulacije smo v zadnjih 30 letih izločili okoli 80% aktivnih snovi novih in za te, ki so ostale je potrebno skrbeti, da bodo delovale čimdalje, saj novih alternativ v obliki GSO odpornih sort pač ne želimo, raba ne-kemičnih pripravkov pa je draga in zelo omejena. 5. Kot ste omenili na koncu skoraj polovica vseh vrst žuželk po vsem svetu propada, tretjina pa bi lahko do konca stoletja popolnoma izginila, kar se je pripisalo predvsem izgubi habitata in pa podnebnim spremembam in ne toliko pesticidom, saj je šlo za študijo žuželk v naravnih rezervatih in ne na kmetijskih površinah. Pa da ne bo pomote seveda sem mnenja, da je treba zaščititi čebele in naravo, vendar žal kmetijske površine niso del neokrnjene narave, ampak so namenjene pridelovanju hrane. Več hrane kot lahko pridelamo na njih, več narave lahko pustimo na miru.
TistoPravo
05. 08. 2021 08.53
+2
Koktejl' kmetijskih kemikalij ubije tud več ljudi, kot jih v takšnem pridelovanju in živinoreji dolgoročno preživi posledično z prehranjevanje kot ga preko tega poznamo. Ampak, gremo naprej
Space Voyager
05. 08. 2021 08.10
+2
Znanstveniki opozarjajo tudi na to, da se preveč orientiramo na domače čebele - varovati bi morali vse opraševalce; čmrlje, divje čebele... Kar se kemikalij tiče, gre za isto varovanje, za divje opraševalce pa je pomembna še izguba habitata. V Sloveniji verjetno ne, drugod pa toliko bolj izrazito.
Klemencek
05. 08. 2021 08.06
+0
Vrjetno je proizvajalec trdiv da je skropivo varno tako kot so proizvajalci azbesta trdili da je supr proizvod kaj pa ce so se pri cepivih tudi kaj zmorili
Smartbtm
05. 08. 2021 08.04
+1
saj ni čudno, če se vse tako šprica križem kražem, en kup kemičnih snovi vsakih par dni