Zavod Kolektiv 99 nad banke, ki si prilaščajo koristi negativnih vrednosti Euriborja

Addiko Bank, Banka Intesa Sanpaolo, Koper, Banka Sparkasse, BKS Bank AG Bančna podružnica, Deželna banka Slovenije, Delavska hranilnica Ljubljana, Gorenjska banka Kranj, Nova ljubljanska banka Ljubljana, Nova kreditna banka Maribor, Sberbank banka, SKB banka d.d. Ljubljana in Unicredit banka Slovenija so si v zadnjih letih na račun prikrajšanih potrošnikov, brez pravne podlage ali na podlagi ničnih pogodbenih klavzul, prilastile koristi negativnih vrednosti Euriborja, opozarjajo v Zavodu Kolektiv 99. 

Zato so jim poslali poziv, naj nemudoma prenehajo s spornimi praksami, kreditojemalcem pa naj povrnejo tudi prikrajšanje, ki so ga utrpeli zaradi nezakonitih ravnanj bank, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vse naštete banke in hranilnice so prejele osnutke kolektivnih odškodninskih tožb, ki jih bo Zavod Kolektiv 99 zoper njih vložil po svojih pooblaščenih odvetniških družbah, če se na pozive ne bodo odzvale.

Poziv kreditojemalcem – izračunajte, za koliko ste bili oškodovani

Ker gre za primer množičnega oškodovanja potrošnikov, Zavod Kolektiv 99 poziva vse kreditojemalce v Sloveniji, ki so odplačevali ali odplačujejo kredit po variabilni oz. spremenljivi obrestni meri, ki je vezana na Euribor, da se evidentirajo na spletni strani www.kolektiv99.si. Ker je Euribor negativen od leta 2015, je evidentiranje relevantno za potrošnike, ki so plačali vsaj en obrok v letu 2015 ali kasneje. 

Iz Zavoda Kolektiv 99 so sporočili, da imajo njihovi argumenti močno podlago v veljavnih predpisih v Sloveniji, gre predvsem za neskladnost z Zakonom o varstvu potrošnikov, Zakonom o potrošniških kreditih in Obligacijskim zakonikom. "Nezakonitost praks, ko so se banke enostransko in brez podlage v pogodbi odločile, da bodo vrednost Euriborja obračunavale pri 0,0 % (t. i. floor praksa ali praksa obrestnega dna), so prepoznala že najmanj sodišča v Sloveniji, Španiji in Avstriji. Pred dnevi je Zveza potrošnikov Slovenije javnost obvestila, da je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo sodbo, s katero je bilo Banki Sparkasse naloženo, da v kreditnih potrošniških pogodbah preneha obračunavati negativne referenčne obrestne mere Euribor v višini 0 %," so pojasnili.

Od bank zahtevajo tudi, da prenehajo z uporabo t. i. floor klavzul 

S pozivom od bank zahtevajo tudi, da prenehajo z uporabo t. i. floor klavzul – tj. klavzul, ki so jih banke v preteklem obdobju potrošnikom vsilile in vstavile v kreditne pogodbe, in v skladu s katerimi se v škodo kreditojemalcev šteje, da v primeru negativnih vrednosti Euriborja vrednost tega ni obračunana po dejanski (negativni) vrednosti, kar bi zmanjšalo skupno obrestno mero, temveč znaša 0,0 %. Kolektiv 99 tudi v zvezi s floor klavzulami od bank zahteva povrnitev prikrajšanja, ki so ga zaradi teh klavzul utrpeli kreditojemalci.

"V pravu velja, da morajo v obligacijskih razmerjih pogodbene stranke spoštovati načelo vestnosti in poštenja in v tem smislu mora obstajati ravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih obeh pogodbenih strank. S »floor« praksami in »floor« klavzulami so banke svoje tveganje iz naslova negativnega Euriborja omejile, s čimer so prerazporeditev tveganj v kreditnih razmerjih močno prevesile v škodo kreditojemalcev in s tem porušile pogodbeno ravnotežje. Ker te prakse in pogodbene klavzule nasprotujejo temeljnim načelom pravičnosti, vestnosti in poštenosti, predstavljajo nepoštene pogodbene pogoje in so zato nične," je pojasnil Gregor Pajek, partner v Odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.

"S tožbami se zahteva, da sodišče ugotovi nezakonitost in ničnost »floor« praks in »floor« klavzul ter da bankam naloži, da morajo kreditojemalcem vrniti del obresti, ki so jih neupravičeno obračunale in prejele. Zahteva se, da banke kreditojemalcem vrnejo razliko med previsokimi obrestmi, ki so jih kreditojemalci plačevali zaradi neupravičenega obračunavanja Euriborja po stopnji 0,0 %, ter nižjimi obrestmi, ki bi jih kreditojemalci morali plačevati, če bi banke Euribor obračunavale pravilno in zakonito. Ocenjujemo, da prikrajšanje kreditojemalcev v povprečju znaša nekaj sto evrov, v nekaterih primerih pa lahko tudi več tisoč evrov," pa je dejal Luka Gaberščik, partner v Odvetniški družbi Brulc, Gaberščik in partnerji.

Gre za že drugi primer množičnega oškodovanja slovenskih potrošnikov

Zadeva 'floor' je drugi primer množičnega oškodovanja slovenskih potrošnikov, ki ga je Zavod Kolektiv 99 pripeljal do stopnje pripravljenih odškodninskih kolektivnih tožb. Tožba zoper korporacijo Apple je bila vložena pri ljubljanskem okrožnem sodišču, Apple je nanjo že odgovoril, zdaj pa se v kratkem pričakuje narok za potrditev tožbe. V Zavodu Kolektiv 99 v primeru 'floor' upajo na pripravljenost bank za izvensodno reševanje spora, kar bo prihranilo stroške vsem vpletenim ter hitrejše povračilo škode slovenskim kreditojemalcem.

"V Zavodu Kolektiv 99 smo aktivni in nadaljujemo s poslanstvom varovanja in kolektivnega uveljavljanja naših pravic. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so potrošniki Kolektiv 99 prepoznali kot platformo za povezovanje, ki posameznike združuje v skupnost in jim daje moč za uresničevanje svojih pravic. Velik odziv potrošnikov, ki so se z z evidentiranjem pridružili kolektivni odškodninski tožbi v primeru Apple, je pomemben signal, da moramo svoje moči ob množičnih kršitvah pravic združiti in odločno ukrepati. Vložitev kolektivih odškodninskih tožb proti bankam, ki so kreditojemalcem zaradi neupoštevanja negativne vrednosti Euribor zaračunavale previsoke obresti, je naš naslednji korak," napoveduje direktor Zavoda Sašo Stojanovič Lenčič.