Slovenija

Kolektivne pritožbe!

Celovec, 04. 07. 2006 12.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Enotni listi zahtevajo pravico do kolektivne pritožbe. Le tako bi bilo mogoče uveljaviti dvojezične krajevne table.

Haider je po mnenju Smrtnika pokazal svoje prave namene
Haider je po mnenju Smrtnika pokazal svoje prave namene FOTO: Zdravko Haderlap
V Ljubljani bo v sredo potekal posvet pri slovenskem zunanjem ministru Dimitriju Ruplu o odnosu do ureditve dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem, kakršno predlaga avstrijska vlada. Povabljeni so predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik.

Deželna vlada avstrijske Koroške je z večinskim glasovanjem sprejela resolucijo, naslovljeno na avstrijsko vlado in parlament, v kateri zahteva pravico soodločanja pri opciji za dodatne dvojezične krajevne table, ki je predvidena v novi topografski ureditvi, in pri zadevnem ustavnem zakonu. Konkretno gre za to, da avstrijska vlada ne bi smela odrediti dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel proti volji dežele Koroške in prizadetih občin.

V resoluciji, ki sta jo sprejela Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) in ljudska stranka (ÖVP) proti glasom socialdemokratske stranke (SPÖ), deželna vlada avstrijske Koroške od avstrijske vlade in parlamenta zahteva "trajno in neizpodbitno" rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov z ustavnim zakonom.

Avstrijski vladni stranki ÖVP in BZÖ sta v dogovoru z Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnostjo koroških Slovencev (SKS) sprejeli novo ureditev dvojezične topografije, v skladu s katero bi bilo na avstrijskem Koroškem dvojezično označenih 141 krajev. Ureditev temelji na formuli 15 plus 10, kar pomeni, da se dvojezične krajevne table postavijo samo v občinah, kjer delež slovenske manjšine znaša vsaj 15 odstotkov, in tam v krajih, ki imajo vsaj 10 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva.

Poleg tega naj bi po letu 2010 deset odstotkov prebivalstva posameznega kraja imelo pravico, da avstrijski vladi predlaga postavitev dvojezične topografije v svojem kraju. Vlada bi nato o tem predlogu morala odločati. Dogovor o skupni ureditvi bo sicer veljal le, če ga bo avstrijski parlament potrdil z dvotretjinsko večino na ustavni ravni.

Posebno pozornost resolucija namenja zahtevi, da dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel, ki bi bile mogoče s posebno opcijo v novi ureditvi, ne sme biti brez soglasja dežele Koroške in prizadetih občin. "Samo s tako ureditvijo klavzule o odprtju je zagotovljeno, da zvezna vlada ne bo odredila dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel proti volji Korošcev in Korošic," je dejal deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider iz BZÖ.

Poleg tega resolucija koroške deželne vlade zahteva, da z dvojezičnimi topografskimi napisi ne smejo biti obenem povezani tudi napisi na občinskih poslopjih ali šolah. Nazadnje še pozivajo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, naj začne pogajanja z deželo Koroško glede "obljubljenih podpor za južnokoroške občine." Finančne podpore na bi bile namreč del širšega dogovora o ureditvi dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem.

Enotna lista: pravica do kolektivne pritožbe

Enotna lista (EL) za slovenske predstavniške organizacije zahteva pravico do kolektivne pritožbe. Le tako naj bilo mogoče uveljaviti opcijo za dodatne dvojezične krajevne table, ki je predvidena v novi topografski ureditvi avstrijske vlade. Astrijska vlada ne bi smela odrediti dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel proti volji dežele Koroške in prizadetih občin.

Koroški deželni glavar Haider naj bi z resolucijo deželne vlade pokazal "svoje prave namene" in sicer, da ne želi dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel in tudi ne konsenza glede tega vprašanja, pravi predsednik EL Vladimir Smrtnik.

Pri vsem tem naj bi šlo le za to, da naj se "na večne čase" preprečijo dodatni dvojezični napisi, obenem pa naj bi to bilo v jasnem nasprotju s tem, kar sta avstrijski kancler Schüssel in t.i. Karnerjeva skupina označila kot zgodovinski kompromis, meni Smrtnik. Obenem naj bi to služilo enostranskemu spodkopavanju 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), v prihodnje pa naj bi preprečilo "manjšinam naklonjeno sodno prakso ustavnega sodišča".

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.