"S tem besedilom nadomešča besedilo, ki ga je v državni zbor za obravnavo po skrajšanem postopku posredovala 30. septembra," je na novinarski konferenci po seji povedal v.d. direktorja urada za sistem plač v javnem sektorju Igor Klinar. V zakonodajni postopek bodo poslali novo besedilo zakona skupaj z izjavo. Vlada se je seznanila tudi s predlogom novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki pa ga mora še uskladiti s sindikati.
Razlike med obema besediloma zakona se nanašajo na odločitev, do katere je prišlo po pripravi prvega besedila, namreč o ustanovitvi vzajemnega zaprtega pokojninskega sklada z možnostjo, da upravljanje sredstev prenese na širši krog institucij. Kot je spomnil Klinar, je namreč po sistemskem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za upravljanje pristojna le družba za upravljanje. Po Klinarjevih besedah so se zato dogovorili, da omogočijo tudi drugim - bankam, zavarovalnicam, pokojninskim in kapitalski družbi, da se vključijo v upravljanje sredstev, ki se bodo nabirala v pokojninskem skladu. "Tako širijo krog možnih udeležencev pri upravljanju sredstev. Po preteku treh let bo možno ustanoviti dodatne vzajemne pokojninske sklade, ki pa bodo imeli drugačno politiko od tega, ki ga ustanavljajo zdaj," je povedal Klinar.
Vlada je v komisijo za izbiro upravljavca zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, ki bo izbran na podlagi javnega zbiranja ponudb, imenovala štiri predstavnike, in sicer državnega sekretarja na ministrstvu za finance Sibila Svilana, direktorico službe vlade za zakonodajo Ksenijo Globokar, direktorja urada za sistem plač v javnem sektorju Igorja Klinarja in svetovalca vlade na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Petra Pogačarja. Sindikalni del bodo prav tako zastopali štirje predstavniki, in sicer Drago Ščernjavič iz Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije, Bojan Zupančič iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Branimir Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Bojan Hribar iz Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti. Po dva člana, ki bodo zunanji strokovnjaki, bosta obe strani predlagali do naslednje seje vlade.
Vlada se je seznanila tudi s predlogom novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju za obravnavo v državnem zboru po nujnem postopku, vendar pa se bo še pred posredovanjem novele v zakonodajni postopek uskladila s sindikati. Plačni zakon za javni sektor se bo začel uporabljati s 1. januarjem 2004, do tedaj pa morajo biti sklenjene tudi kolektivna pogodba za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, ki so pogoj za začetek uporabe zakona in s tem novega plačnega sistema. Glede na neprilagojenost obstoječe zakonodaje, ki ureja področje kolektivnega dogovarjanja, in zelo kratkega roka, v katerem morajo biti kolektivne pogodbe sklenjene, je tematiko treba urediti z novelo plačnega zakona, meni vlada.
Z novelo zakona predlagajo možnost postopne uporabe novega plačnega sistema, če bi zaradi raznolikosti ureditve posameznih delov javnega sektorja prišlo do različne pripravljenosti posameznega dela javnega sektorja za prehod na nov plačni sistem. V tem primeru bi se uporaba zakona odložila najdlje do 30. junija 2004, ko morajo vsi proračunski uporabniki do tega datuma preiti na nov plačni sistem. Glede na dogovor o višini in načinu uskladitve osnovnih plač ter višini regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005 bo namreč s 1. julijem 2004 izvedena prva uskladitev osnovnih plač v skladu s plačnim zakonom in kolektivno pogodbo za javni sektor.
