V nedavni raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Urban Transitions[1], so ugotovili, da lahko prehod z vsakodnevne uporabe osebnih avtomobilov na kolo ali hojo izboljša telesno zdravje, prispeva k boljšemu duševnemu počutju ter krepi družbeno povezanost. Učinki so pomembni tudi na ravni mest. Globalna raziskava, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences[2], ki je analizirala podatke o mobilnosti v več kot 11.500 mestih v 121 državah, je pokazala, da mesta z varnejšo in kakovostnejšo infrastrukturo za pešce in kolesarje dosegajo višjo stopnjo aktivne mobilnosti. Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko mesta po svetu z razširitvijo kolesarske infrastrukture in preoblikovanjem ulic po vzoru Københavna bistveno povečala delež kolesarjenja in hoje, kar bi pomenilo manj emisij, povezanih s prometom, ter boljše javno zdravje.
Trajnostna mobilnost se začne pri zasnovi stavb
Način, kako se ljudje premikajo po mestih, je tesno povezan z načinom načrtovanja stavb in sosesk. Trajnostni razvoj danes ne pomeni več zgolj zmanjševanja porabe energije v stavbah, temveč tudi ustvarjanje prostorov, ki ljudem omogočajo bolj trajnostne vsakodnevne odločitve. Prav ta pristop je v središču razvojne filozofije podjetja Corwin, ki pri svojih projektih ne daje poudarka le energetski učinkovitosti in okoljskim certifikatom, temveč tudi ustvarjanju prostorov, ki spodbujajo bolj zdrav in povezan način življenja ter dela.
Tem načelom sledi tudi poslovna stavba Vilharia, ki trenutno nastaja v Ljubljani. Projekt, umeščen neposredno ob največje slovensko prometno vozlišče, združuje odlično dostopnost z javnim prevozom in namensko kolesarsko infrastrukturo, prilagojeno vsakodnevni uporabi. Vilharia bo predvidoma prva ogljično nevtralna stavba v Sloveniji z ambicijo pridobitve certifikata LEED Zero Carbon ter prva poslovna stavba v državi s certifikatom LEED Platinum.
"Sodobne poslovne stavbe morajo slediti načinu, kako ljudje danes živijo in delajo. Trajnost ni povezana le z učinkovitostjo same stavbe, temveč tudi z ustvarjanjem pogojev, ki uporabnikom omogočajo lažje sprejemanje trajnostnih odločitev. Ko lahko zaposleni udobno prikolesarijo na delo, varno shranijo kolo in se na delovnem mestu pripravijo na začetek dneva, to postane naraven del sodobnega delovnega okolja," pravi Matúš Hasák, vodja razvoja v podjetju Corwin.
Ustvarjanje celovite izkušnje za kolesarje
Medtem ko številne poslovne stavbe ponujajo le osnovna stojala za kolesa, gredo v Vilharii korak dlje z ustvarjanjem celovite uporabniške izkušnje za kolesarje. Namenski prostori za shranjevanje koles bodo neposredno dostopni z ulice, kar bo omogočalo enostaven dostop in varno parkiranje. Uporabnikom bodo na voljo tudi prhe in garderobne omarice, tako da bo prihod na delo s kolesom udoben ne glede na vremenske razmere ali dolžino poti.
Takšne rešitve sledijo vse izrazitejšemu trendu sodobnega urbanega razvoja. Kolesarska infrastruktura danes ni več razumljena kot dodatna ugodnost, temveč kot nepogrešljiv element kakovostno zasnovanih delovnih okolij. Z odpravljanjem praktičnih ovir, kot sta pomanjkanje varnega prostora za shranjevanje koles ali garderob za preoblačenje, lahko zasnova stavbe spodbudi ljudi, da v svoj vsakdan vključijo aktivne oblike mobilnosti. Za zaposlene to pomeni bolj zdrav začetek delovnega dne, za mesta pa manj prometnih zastojev, nižje emisije in kakovostnejši javni prostor.
Izkušnje projekta Einpark potrjujejo pomen celovitih rešitev
Vilharia temelji na dosedanjih izkušnjah Corwina pri razvoju trajnostnih poslovnih stavb. Dober primer je projekt Einpark v Bratislavi, kjer je trajnostna mobilnost del zasnove že od samega začetka. Objekt zaposlenim ponuja stojala za kolesa, prhe in garderobne omarice ter tako podpira vse, ki se na delo vsakodnevno vozijo s kolesom.
V okviru spremljanja trajnostnih kazalnikov Corwin redno izvaja tudi ankete o načinih prihoda uporabnikov do njihovih stavb. Zbrani podatki podjetju omogočajo boljše razumevanje mobilnostnih navad ter njihovo vključevanje v načrtovanje prihodnjih projektov. Izkušnje projekta Einpark potrjujejo, da morajo biti rešitve za trajnostno mobilnost vključene v zasnovo stavbe že od vsega začetka, ne pa dodane šele naknadno.
Poleg razvoja ustrezne infrastrukture Corwin trajnostno mobilnost spodbuja tudi med svojimi zaposlenimi. Letos spomladi se je izzivov za prihod na delo s kolesom udeležilo 46 njihovih zaposlenih v treh državah. V Sloveniji so sodelavci v okviru nacionalne pobude Polni zagona skupaj prekolesarili 606 kilometrov in s tem preprečili izpust približno 72 kilogramov CO. S takšnimi pobudami Corwin dokazuje, da trajnostna mobilnost ni le del njegovih razvojnih projektov, temveč tudi vsakodnevne organizacijske kulture podjetja.
Mesta prihodnosti omogočajo krajše in trajnostnejše poti
Z nadaljnjo rastjo Ljubljane bo kakovost urbanega razvoja vse bolj odvisna od tega, kako dobro se bodo novi projekti povezovali z obstoječim mestnim tkivom. Strnjena pozidava, dobra dostopnost z javnim prevozom ter infrastruktura, ki spodbuja hojo in kolesarjenje, lahko pomembno prispevajo k bolj dostopnemu in odpornejšemu mestnemu okolju.
Z Vilhario želi Corwin pokazati, kako lahko poslovne stavbe postanejo aktivni soustvarjalci te zgodbe. S tem ko kolesarjenje postaja udoben in praktičen del vsakodnevne poti na delo, projekt podpira širšo vizijo mest, v katerih trajnostne odločitve niso zapletene, temveč preprosto postanejo del vsakdanjega načina gibanja, dela in življenja.
[1] https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S3050697226000151
Naročnik oglasne vsebine je Corwin.
