Kolesarske steze pod drobnogledom, letos že osem mrtvih kolesarjev

Pešci, kolesarji, skiroji. Vedno več jih je in vedno več si jih deli kolesarske poti. Prihaja do nevarnih situacij in želeli smo oceniti, kakšna je varnost teh kolesarskih površin, pravijo na AMZS.

S pomočjo aplikacije, ki jo je razvilo špansko podjetje, so AMZS-strokovnjaki v Ljubljani, Kranju, Kopru, Velenju in Novem mestu preverili kolesarske poti. Povsod po 15 kilometrov. Aplikacija snema oziroma slika pot. Večina je ocenjena s prejemljivo ali nizko stopnjo tveganja, druga pa z visoko ali celo ekstremno, in to je bilo v vseh petih mestih precej podobno.

So torej varne – a lahko bi jih izboljšali, še ocenjujejo. Največkrat namreč širina oziroma ozkost same infrastrukture ne omogoča varnega prehitevanja, srečevanja.

V Ljubljani je 450 kilometrov kolesarskih površin. Nekateri kolesarji so prepričani, da je v Ljubljani za kolesarje "katastrofa". Spet drugi mimoidoči menijo, da so nekateri razvajeni in da če bi se vsi držali svojih pravil, bi bilo čisto v redu.

Zgovorna pa je tudi statistika, letos med kolesarji že osem smrtnih žrtev. AMZS tu poudarja, da bo treba izboljšati samo kulturo udeležencev v prometu. Agencija za varnost v prometu (AVP) pa: V Sloveniji je bilo lani zabeleženih 1.364 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, pri čemer jih kar 58 % povzročijo kolesarji sami. Umrlo je osem kolesarjev, kar je dvakrat več kot leto prej, ko so bile štiri smrtne žrtve. Najpogostejši vzroki nesreč so neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti, posebej zaskrbljujoče pa je, da so starejši kolesarji med najbolj ranljivimi."

S toplejšimi dnevi se povečuje tudi število kolesarjev v prometu, zato pozivajo voznike, naj bodo še posebej pozorni, vozijo na ustrezni varnostni razdalji in kolesarje prehitevajo z najmanj meter in pol bočne razdalje. Kolesarje pa opozarjajo, naj ravnajo samozaščitno – naj zmanjšajo hitrost pred križišči, upoštevajo prednost, poskrbijo za vidnost, uporabljajo čelado ter vozijo tehnično ustrezno kolo.

Mobilni telefon in slušalke naj ne sodijo v promet, prav tako ne alkohol. Ključno pa je, da vsi skupaj gradimo prometno kulturo, ki temelji na strpnosti, zbranosti in medsebojnem spoštovanju – saj lahko le tako zmanjšamo število nesreč in rešujemo življenja, opozarjajo.

Kako na prometno varnost vpliva vse večja uporaba električnih koles, ki omogočajo višje hitrosti? Ob vse bolj priljubljenem kolesarstvu in rekreativnem kolesarstvu vse večji delež zavzemajo električna kolesa, s katerimi lahko še lažje premagujemo razdalje in višinske razlike. Ob tem je potrebna dodatna previdnost, saj so ta kolesa praviloma težja, hipno pa razvijejo tudi izjemen navor, ki je lahko za nevajene težko obvladljiv. Ob morebitnih padcih ali nesrečah so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja kolesarske čelade, svarijo na AVP.

Vozniki koles s pomožnim električnim motorjem (e-kolesarji) so bili v letu 2025 udeleženi v 77 nesrečah, 13 oseb je bilo huje poškodovanih, 56 lažje poškodovanih, medtem ko jih je 9 ostalo nepoškodovanih.