Koliko bo morala Slovenija nameniti za obrambo?

Slovenija bi morala za obrambo, da bi dosegla zahtevana dva odstotka BDP, nameniti okoli 400 milijonov evrov več kot lani oziroma dobre 1,3 milijarde evrov. Ta odstotek bo, kot je zadnje čase pogosto slišati, neizbežen za države članice Nata. Da Sloveniji manjka zmogljivosti ter da je treba "uresničiti tisto, kar smo obljubili, podpisali in dali roko", poudarja tudi obrambni minister Borut Sajovic.

Kaj točno načrtuje vlada, ki bi lahko povečanje obrambnih izdatkov obravnavala na četrtkovi seji vlade, še ni povsem jasno, bi pa lahko izdatke dvignilo novo državno letalo, je najnovejšo vladno idejo predstavil obrambni minister.

Premier Robert Golob ob tem poudarja, da bi investirali v opremo in objekte, ki bi bili za dvojno (civilno-vojaško) rabo. "Orožje zagotovi samo en del varnosti. Države, kot je Slovenija, ki ležijo na tako pomembni geostrateški vlogi, imajo znotraj načrtov Nata primarno logistično težo in položaj. Verjamem, da se bodo temu naši načrti tudi približali," meni.

Reuters medtem poroča, da naj bi generalni sekretar Nata Mark Rutte spodnjo mejo obrambnih izdatkov predlagal pri 3,5 odstotka BDP, še dodaten odstotek in pol pa za izdatke, povezane z obrambo. Skupaj torej kar pet odstotkov, kar bi za Slovenijo pomenilo več kot tri milijarde evrov.

Vendar pa najbolj pacifistična parlamentarna in vladna stranka o povečanju obrambnih izdatkov poziva, naj "država takšen diktat čim bolj izigra".  Svetovni vojaški izdatki so bili sicer lani v primerjavi z letom prej višji za skoraj 10 odstotkov, kar je najvišja medletna rast od konca hladne vojne.

Tonin za dvojno rabo opreme, Prebilič: Ni potrebe po višjem vložku od dveh odstotkov

Kaj glede tega pravita evropska poslanca Matej Tonin iz skupine Evropske ljudske stranke in Vladimir Prebilič iz skupine Zelenih? Prvi ocenjuje, da je dvojna raba opreme pravi pristop. "Dvojna raba ni nikjer prepovedana, celo zaželena je. Če znajo vojaki stvari uporabljati v času miru, jih bodo zagotovo ustrezno uporabili tudi v morebitnih bojih," meni Tonin.

Ob tem dodaja, da je klasifikacija znotraj Nata relativno jasna: "Ve se, kaj so obrambni izdatki, zato tu ni potrebna neka znanstvena fantastika. Čeprav drži, da zaradi svojih notranjih političnih potreb vsaka država te stvari razlaga nekoliko drugače."

Prebilič ob tem dodaja, da bo obljubljena dva odstotka BDP najverjetneje treba izpolniti, vendar sam ne vidi potrebe po tem, da bi za obrambo vlagali več od te meje. Poudarja pa, da Nato bolj kot sredstva pričakuje kapacitete: "Preudarno je treba premisliti, kaj bomo gradili, predvsem na mednarodni ravni, ne pa le besno in histerično nakupovati in tako trošiti denar."

Celoten pogovor si oglejte v videoposnetku.