Denar se deli po velikosti predstavništev. Prestolnice, kot sta London in Pariz, dobijo več, predstavništva, kot so tista v Skopju in še kje, pa manj.
Višina zagonskih stroškov je ocenjena na okoli 50 milijonov tolarjev. Potem pridejo še dodatni stroški, samo nakup blindiranega avtomobila stane okoli 40 milijonov tolarjev. Selitveni stroški se gibljejo od 2 do 5 milijonov tolarjev. Vsi ostali stroški, vključno s plačami zaposlenih, pa od skoraj 4 do okoli 18 milijonov tolarjev mesečno oziroma od 46 do skoraj 226 milijonov tolarjev letno. "Slovenija ima danes dokaj razvejano diplomacijo in prav je, da jo ima. Ne bom trdil, da je mreža najbolj racionalno domišljena, to je drugo vprašanje, ampak kaj več kot to, si Slovenija verjetno, v finančnem pogledu ne more privoščit," meni Ernest Petrič, slovenski veleposlanik v Avstriji.
Naše največje diplomatsko predstavništvo v tujini je misija pri Evropski skupnosti, ki letno porabi okoli 756 milijonov tolarjev. Razdeljevanje sredstev in mest je bilo v času ministrovanja Dimitrija Rupla menda odvisno tudi od kotiranja pri ministru, če opomnimo na imenovanje Boruta Trekmana za veleposlanika v Bruslju. Poleg tega diplomacijo pretresajo zanimivi odstopi, kot sta odhod konzula v Trstu Črtomirja Špacapana in veleposlanika v Veliki Britaniji Marjana Senjurja. "Prekinjanje mandata zaradi neprofesionalnih razlogov, ki niso vezani z opravljanjem službe, mislim, da niso posebno dobra legitimacija," pravi zunanji minister Ivo Vajgl.
Vajgl v zaenkrat kratkih mesecih ministrovanja v diplomaciji ne bo mogel uvesti večjih reform, košarica denarja za diplomacijo majhne države kot je Slovenija, pa najbrž tudi z novim ministrom ne bo večja.
