Koliko drog je v naših odpadnih vodah?

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je danes objavil rezultate evropske raziskave za leto 2018. Vrednosti za Ljubljano so v primerjavi z lanskim letom nižje, vendar na osnovi obstoječih podatkov trendov še ni možno napovedati. Ljubljana med slovenskimi mesti beleži najvišje vrednosti, slovenska mesta pa se v primerjavi z ostalimi sodelujočimi razvrščajo na sredino oziroma v spodnjo polovico.

Ti podatki so se izkazali kot pomembno orodje za spremljanje vzorcev in trendov uživanja prepovedanih drog. Omogočajo sledenje navadam in vedenjskemu slogu opazovane populacije ter s tem povezanim tveganjem za zdravje in kriminal. Odpadna voda je pravzaprav zapis vsega, kar se dogaja na določenem območju, ki ga spremljamo. Ne gre samo za iskanje ostankov drog, temveč tudi drugih psihoaktivnih snovi, denimo pomirjeval, pa tudi alkohola in nikotina. Omogoča tudi analizo uživanja dovoljenih drog (npr. alkohola, tobaka, kofeina), nekaterih snovi, povezanih z okoljem in hrano (npr. umetna sladila, pesticidi, parabeni, UV filtri) ter nekaterih biomarkerjev, povezanih z zdravjem (npr. zdravilne učinkovine, kot so pomirjevala in antidepresivi), možnosti so zelo široke. Pridobljeni podatki lahko precej povedo o vedenjskih navadah in splošnem zdravstvenem stanju prebivalstva.

Od leta 2017 v projektu tudi Institut Jožef Stefan

Leta 2017 so se raziskovalci Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan pridružili evropskemu projektu COST SCORE Action ES 1307 (Sewage Analysis CORe group Europe), ki ga podpira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (European Monitoring Center for Drugs and Drug Addiction, ECMDDA) in vključuje mednarodno študijo analize odpadnih vod za oceno uporabe/zlorabe prepovedanih drog v evropskih mestih in nekaterih svetovnih prestolnicah.

V letu 2017 je bilo v okviru mreže SCORE v projekt vključenih 73 mest iz 23 držav, vključno z Ljubljano, leta 2018 pa že 38 milijonov prebivalcev iz 85 mest v 27 državah, vključno z Ljubljano, Mariborom in Domžale-Kamnikom.

Analiza vključuje analize tedenskih (sedem zaporednih povprečnih dnevnih) vzorcev odpadnih vod na prisotnost biomarkerjev kokaina (benzoilekgonin BE), ekstazija (MDMA), amfetamina (AMP) in metamfetamina (MAMP) ter kanabisa (karboksi tetrahidrokanabinol THC-COOH). Rezultati kažejo, da ima v Sloveniji najvišje vsebnosti biomarkerjev prepovedanih drog Ljubljana, preučevana slovenska mesta pa so uvrščena na sredino ali v spodnjo polovico.

Kakšni so rezultati?

Rezultati analiz vzorcev za 2017 in 2018 kažejo, da ima Ljubljana med v raziskavo vključenimi slovenskimi mesti najvišje vsebnosti biomarkerjev prepovedanih drog v Sloveniji, vrednosti masnih pretokov, ki odražajo porabo spremljanih spojin za 2018, so za Ljubljano na splošno nižje kot leta 2017, vendar je za napovedovanje trendov nujno večletno spremljanje vsebnosti biomarkerjev, navajajo izvajalci raziskave.

Podatki za leto 2018 kažejo, da se vsa tri slovenska mesta uvrščajo v sredino. Ljubljana je z vsebnostjo benzoilekgonina na dan na 1000 prebivalcev (289 mg/dan/1000 prebivalcev) pod evropskim povprečjem (cca 450 mg/dan/1000 prebivalcev), sledijo Domžale-Kamnik (175 mg/dan/1000 prebivalcev) in Maribor (93 mg/dan/1000 prebivalcev). Ljubljana se uvršča z ekstazijem (MDMA) malo nad evropsko povprečje, medtem ko sta Maribor in Domžale-Kamnik krepko pod povprečjem, Ljubljana in Domžale-Kamnik sta v letu 2018 pod povprečjem z vsebnostjo THC-COOH, za amfetamin in metamfetamin so vsa vključena slovenska mesta globoko pod povprečjem (v spodnjem kvartilu porabe).

Če podatke za preučevane biomarkerje (masni pretoki v mg/dan/1000 prebivalcev) preračunamo na porabo drog, rezultati pokažejo, da je med preučevanimi prepovedanimi drogami kanabis najbolj razširjen med spremljano slovensko populacijo, sledi kokain, medtem ko so amfetaminske droge zastopane v manjši meri.