Koliko je preveč? Tako težka je lahko šolska torba vašega otroka

Šolske torbe so se skozi leta precej spremenile – poleg zvezkov, učbenikov in puščic so danes lahko v njih tudi prenosniki in tablice, športna oprema, glasbila, malica, bidoni z vodo, kar je nekaj osnovnih stvari, ki so se nekoč nosile v eni roki, spremenilo v pogosto (pre)težko breme za otroka.

Posamično se zvezki in učbeniki, ki jih učenec tistega dne po urniku ne potrebuje, knjige, izposojene v šolski knjižnici, ter dodatna oprema, kot so športni copati/superge, dežniki in pelerine ... morda ne zdijo težki, skupaj pa lahko pomenijo nepotrebno obremenitev otrokovega telesa. Težava je tudi v tem, da šole nimajo povsod omaric ali prostorov, kamor bi otroci lahko odložili stvari.

Na tem mestu je ključna vloga staršev, da ob nakupu izberejo ustrezno šolsko torbo, do otrokove samostojnosti pomagajo pri pregledovanju njene vsebine, otroka poučijo in spodbujajo, da v šolo nosi samo tisto, kar v določenem dnevu res potrebuje, ter ga poučijo o pravilnem nošenju šolske torbe, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Vse se začne v trgovini. Ko otroku kupujemo šolsko torbo, izberimo torbo primerne velikosti, ki je sorazmerna z velikostjo otroka, svetujejo strokovnjaki. Materiali naj bodo zračni in trpežni. Posebno pozornost namenimo hrbtišču torbe, ki naj bo primerne oblike, zračno, čvrsto in oblazinjeno. Naramnice naj bodo nastavljive po dolžini in prav tako oblazinjene. Sama torba, brez šolskih potrebščin, naj ne bo pretežka. Zaželeni so tudi odsevniki za večjo vidnost in varnost v cestnem prometu.

Velja splošno pravilo, naj šolska torba tehta največ 10–15 odstotkov otrokove telesne teže. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da za vse otroke ni mogoče določiti ene same idealne meje, saj so pomembni tudi otrokova velikost, telesna moč, razvoj in čas, ki ga preživi z nahrbtnikom. Če je torba pretežka ali jo otrok nosi nepravilno, lahko povzroča bolečine v hrbtu, ramenih ali vratu, še posebej ker se njegovo telo še razvija. "Telo pa si vse to zapomni," na portalu NIJZ To sem jaz pojasnjuje Everlina Mastnak, delovna terapevtka.

Nošnja česarkoli, težjega od 15 odstotkov njegove teže, bo povzročila poškodbe hrbtenice, ne glede na obliko ali znamko torbe, pojasni dr. Ivica Flis Smaka, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine. "Povprečen 11-letnik tehta 34 kilogramov. 10 % je 3,4 kg, kar je približno enako trem srednje debelim šolskim knjigam in malici, ki jo nosi s seboj. Pri izbiri šolske torbe se moramo prepričati, da res ustreza otroku, njegovi starosti, telesni gradnji in potrebam."

Šolska torba za predšolskega otroka mora biti po njenih besedah majhen nahrbtnik z dovolj prostora za malico, majhno brisačko in priljubljeno igračko. Če ima otrok več stvari in je vsebina težja, je najboljša rešitev majhen kovček na kolesih. "Izberimo torbe z manj žepi – za otroka je pomembno, da so stvari enostavne. Torba naj bo vodoodporna in naj ima primerne naramnice. Pri tej starostni skupini ne pozabimo na barve – otroci jih imajo radi!" svetuje.

Šolska torba za nižje razrede osnovne šole: v tem obdobju otrok potrebuje torbo skorajda standardnih velikosti, vendar ne prevelike. V njej potrebuje več prostora za več potrebščin. "V tem primeru ne varčujte z denarjem in ne kupujte torbe za več let, saj se prevelika torba ne nalega pravilno na otrokov hrbet, ampak pritiska na vrat ali visi čez medenico," opozarja Flis Smaka. Naramnice in pas naj bodo primerni za otrokovo višino in obsege (ne preveliki).

Šolska torba za višje razrede osnovne šole: otroci in mladostniki z odraščanjem nosijo več knjig, ki so težje, zato je nahrbtnik na kolesih najboljša izbira. "Nujno pa je upoštevati proporce otroka, funkcionalnost, trajnost in videz," še dodaja.

Raziskava, izvedena med 115 italijanskimi šolarji, starimi približno 11–12 let, je pokazala, da skoraj osem od desetih otrok torbo občuti kot pretežko. 79,1 odstotka otrok je šolske torbe doživljalo kot pretežke, pri 65,7 odstotka je nošenje torbe povzročalo utrujenost, 46,1 odstotka pa jih je poročalo o bolečinah v hrbtu. Zanimivo je, da raziskovalci niso ugotovili neposredne povezave med samo težo torbe in bolečinami v hrbtu. Bolj pomembna sta bila čas nošenja torbe in utrujenost, ki jo je nošenje povzročalo.

Po podatkih Ameriške akademije za pediatrijo napačna torba oziroma nepravilno nošenje lahko povzroči:

- bolečine v hrbtu, vratu in ramenih,
- mišično napetost in obremenitev,
- slabšo držo in nagibanje telesa naprej,
- mravljinčenje ali odrevenelost v rokah,
- slabše ravnotežje in večjo možnost padca,
- pri padcu lahko težak nahrbtnik poveča resnost poškodbe.

V eni od raziskav so pri otrocih, starih od 8 do 11 let, primerjali nošenje nahrbtnikov, težkih 10, 15 in 20 odstotkov njihove telesne teže. Pri 20-odstotni obremenitvi se je pomembno povečal nagib trupa naprej, spremenil pa se je tudi način hoje.

Še bolj zanimiva je raziskava 11 otrok, starih 8–11 let. Pri nahrbtnikih, težkih 15 in 20 odstotkov telesne teže, se je otrokova glava pomaknila bolj naprej, po šestih minutah hoje pa je bilo pri obeh obremenitvah več kot polovici otrok neprijetno oziroma so poročali o težavah, pri čemer je bil najpogostejši predel bolečine vrat. Raziskovalci so na podlagi teh ugotovitev priporočili, naj obremenitev ne presega 10 odstotkov telesne teže.

Obstaja tudi novejša raziskava iz leta 2025, v kateri so preučevali otroke, ki so nosili obremenitve do 30 odstotkov telesne mase. Z večjo težo se je povečal predklon trupa, pri hoji pa sta se zmanjšali dolžina koraka in hitrost hoje.

Ni pomembno samo, koliko torba tehta, ampak tudi, kako jo otrok nosi. Če jo nosi na eni rami, telo ni v ravnovesju. Ena stran je bolj obremenjena, kar lahko vodi v slabo držo. Prav tako ni dobro, da torba visi prenizko ali da ni tesno ob hrbtu, opozarjajo strokovnjaki.

"Poleg tega danes veliko sedimo, v šoli, doma ali za telefonom. Zato so mišice manj aktivne, torba pa predstavlja še dodatno obremenitev. Telo je narejeno za gibanje, zato je pomembno, da šolar ostane aktiven in krepi mišice," ponazori Mastnakova.

V šolski torbi naj bodo šolske potrebščine primerno razporejene. Težji in večji šolski pripomočki (npr. zvezki, učbeniki, mape velikosti A4) naj bodo zloženi ob hrbtišču torbe. Manjši in lažji pripomočki (npr. manjši zvezki, puščica) pa naj bodo spredaj, torej najbolj oddaljeni od hrbtišča/hrbta.

Pravilna namestitev torbe na hrbet učenca pomeni, da je:
- težišče torbe čim bližje težišču osebe;
- spodnji rob torbe v višini pasu, torej nad zadnjico in ne na zadnjici ali pod zadnjico;
- zgornji rob torbe pod višino ramen in ne nad rameni.

Pomembno je, da torba otroka ne ovira pri gibanju, na primer pri obračanju glave ali premikanju rok.

Če ima torba nameščen prsni ali trebušni trak, naj ga učenec vsekakor uporablja, saj omogoča enakomernejšo razporeditev bremena in preprečuje udarjanje torbe ob hrbet.

Torbe na kolesih lahko zmanjšajo obremenitev pri nošenju, vendar imajo tudi svoje omejitve in lahko povzročajo težave pri uporabi, opozarjajo na NIJZ. Če se odločimo za nakup in uporabo torb na kolesih, zato upoštevajmo naslednje:

- primernejše je potiskanje torbe naprej namesto vlečenja torbe za seboj;

- priporoča se izmenična uporaba leve in desne roke, sicer obstaja nevarnost asimetričnih položajev in obremenitev;

- pri premagovanju stopnic ter na poti v šolo in domov (avtobus, avtomobil) je pomembno pravilno dvigovanje in spuščanje torbe na kolesih. Pomembno je, da teleskopski ročaj pospravimo, v počepu in z ravno hrbtenico torbo dvignemo oz. spustimo. Slednje velja tudi za šolske torbe brez koles.

Po podatkih Ameriške pediatrične akademije so med znaki, da je nahrbtnik morda pretežak, nagibanje otroka naprej in težave pri hoji. Naramnice se prav tako ne bi smele zarezovati v njegova ramena. Strokovnjaki svetujejo, naj starši ne čakajo, da otrok začne opozarjati na nelagodje ali bolečine, preden zmanjšajo težo nahrbtnika.

Mastnakova pa šolarjem svetuje naslednje majhne spremembe, ki lahko naredijo veliko razliko:

Šolska torba tako ni le vprašanje tega, koliko lahko otrok vanjo spravi, temveč tudi tega, koliko mora vsak dan nositi. Velja preprosto pravilo: v torbi naj bo le tisto, kar otrok tisti dan zares potrebuje. Redno preverjanje vsebine, pravilna nastavitev naramnic in čim bolj enakomerno razporejena teža lahko pomagajo preprečiti nepotrebno obremenitev. Manj kot otrok nosi na ramenih, več energije mu ostane za tisto, zaradi česar sploh gre v šolo – za učenje, igro in gibanje.