Mednarodna nevladna organizacija Sloveniji v novembra objavljenem poročila o korupciji in protikorupcijskih politikah v državah kandidatkah za vstop v Evropsko unijo med drugim očita domnevno nezakonito financiranje vseh slovenskih političnih strank in premalo učinkovito delo policije in tožilstva.
Quentin Reed, urednik poročila, je ob tem dejal, da na obstoj korupcije kot resnega problema v državah kandidatkah opozarja Evropska komisija, njihov inštitut pa je pojav v teh državah vzel pod drobnogled še bolj poglobljeno in kritično. Po ocenah inštituta velja med kandidatkami za najbolj koruptivno Romunija, Slovenija pa poleg Estonije sodi med manj koruptivne države.
Poročilo za Slovenijo ugotavlja, da so neposredni dokazi za korupcijo v državi zelo omejeni, vendar pa javnomnenjske raziskave kažejo, da je korupcija precejšen problem in da vrsta dejavnikov zbuja skrb, da je korupcija bolj razširjena, kot kaže splošno prepričanje.
Velikost oziroma majhnost države, dolga zgodovina prepletanja javnega in zasebnega sektorja, velika siva ekonomija, neprimerna ureditev na področju konfliktov interesov ter morebitno preveliko zanašanje na osebne stike pri delovanju institucij ustvarjajo okolje, ki je za pojav korupcije precej občutljivo.
Avtor poročila o Sloveniji Matjaž Jager je dejal, da korupcija v Sloveniji ni problem akutne narave, ki bi spodjedal demokratičnost institucij. Je pa Slovenija glede razširjenosti korupcije v zadnjem času po ocenah nekaterih institucij s tega področja zdrsnila navzdol, pa tudi zaznave državljanov kažejo, da gre za problem, ki se razširja, je še dodal Jager.
Po mnenju državnega podsekretarja na Uradu za preprečevanje korupcije Draga Kosa gre v omenjenem poročilu za realen, objektiven in celovit prikaz stanja o korupciji, ki bi ga bilo potrebno vzeti kot dobro izhodišče za začetek sistematičnega urejanja razmerij pri preprečevanju korupcije v državi. Kljub vrsti zaskrbljujočih dejstev, ki jih navaja poročilo, pa po mnenju Kosa stanje v Sloveniji ni kritično.
