Vsebina referendumskega vprašanja glede sistemskega zakona o izbrisanih, o katerem naj bi na pobudo koalicije Slovenija odločali na predhodnem zakonodajnem referendumu, bi lahko vodila v protiustavne posledice oz. v neustavne rešitve, je danes povedal predsednik državnega zbora Borut Pahor. Pri oblikovanju tega stališča se je sicer oprl na pravno mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Zato bo na kolegiju predsednika DZ v petek predlagal, naj o vprašanju ustavnosti vsebine referendumske zahteve, kot jo opredeljuje referendumsko vprašanje, na izredni seji odloči državni zbor.
Če bo državni zbor na izredni seji sprejel sklep, s katerim bo od ustavnega sodišča zahteval, naj presodi ustavno skladnost referendumskega vprašanja, bom tako zahtevo tudi naslovil na ustavno sodišče, je novinarjem pojasnil Pahor. V nasprotnem primeru pa bo določil rok za začetek zbiranja 40.000 podpisov volivk in volivcev za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih. V zvezi s tem je še pojasnil, da je notranje ministrstvo podpise volivk in volivcev, s katerimi je podprta referendumska pobuda, že preverilo in ugotovilo, da ustrezajo predpisom.
Notranje ministrstvo je podpise volivk in volivcev, s katerimi je podprta referendumska pobuda, že preverilo in ugotovilo, da ustrezajo predpisom.
V petek se bo sestal tudi državni svet, ki naj bi oblikoval zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu, s čimer bi skrajšali postopke, saj bi se izognili zbiranju potrebnih 40.000 podpisov volivk in volivcev.
Koalicija predlaga 4. april za dan referenduma
Potem ko državni zbor v ponedeljek ni uspel določiti novega datuma naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih, so poslanske skupine treh koalicijskih strank (LDS, ZLSD in DeSUS) danes na vodstvo državnega zbora naslovile novo zahtevo za sklic izrednega zasedanja državnega zbora. Poslanke in poslanci bi na tej izredni seji vendarle izpolnili svojo z ustavo določeno dolžnost. V skladu z novim predlogom bi referendum o tehničnem zakonu opravili 4. aprila.
Čeprav državni zbor odloka o razpisu referenduma, kot mu je naložilo ustavno sodišče, ni spremenil, to še ne pomeni, da tega ni dolžan storiti. Zato vodje poslanskih skupin treh koalicijskih strank, Tone Anderlič, Miran Potrč in Ivan Kebrič, predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju predlagajo, da v skladu s poslovnikom v začetku naslednjega tedna skliče izredno sejo, na kateri bi odločali o novem predlogu odloka. Takšnemu časovnemu zamiku pa bi bilo potrebno seveda prilagoditi roke za razpis in glasovanje na referendumu.
Poslanske skupine tako predlagajo, da bi državljanke in državljani svojo referendumsko voljo o t.i. tehničnem zakonu izrazili na glasovanju v nedeljo, 4. aprila. Opravilni roki, ki so potrebni za izvedbo referenduma, pa bi začeli teči od 26. februarja.
Krivic: Ravno pravi se je oglasil
Zastopnik Društva izbrisanih Matevž Krivic se je odzval na včerajšnje komentiranje predsednika države, Janeza Drnovška, v zvezi s situacijo o izbrisanih.
"Skrajno neokusno je, da se sedaj kot rešitelj iz kolobocije okrog izbrisanih skuša ponujati prav tisti, ki jo je zakuhal - namreč Drnovšek, katerega vlada bi problem izbrisanih morala rešiti že leta 1999, pa je izigrala takratno odločitev ustavnega sodišča z zakonom, ki izbrisanim nezakonito odvzetega statusa ni vrnil tudi za nazaj," pravi Krivic. Ob tem dodaja, da nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča (US) v tej zadevi traja torej že štiri leta - prvi kršitelj pa sedaj demagoško poziva, da »je nujno spoštovati pravne temelje, ki jih politika ne sme obiti«. A jih takoj za tem sam ponovno skuša obiti s pozivanjem k »rešitvi« problema z ustavnim zakonom - katerega edini smisel bi bil prav obiti odločbo ustavnega sodišča.
"In to si Drnovšek upa reči en dan po tem, ko je predsednica US sama povedala, da tudi ustavni zakon ni a priori izvzet iz presoje ustavnega sodišča. Drnovškova dvoličnost pa se do kraja razkrije v očitku vladni koaliciji, da na začetku zadnjih zapletov »ni bila pripravljena poslušati pripomb opozicije« - torej direktnih pozivov opozicije k nespoštovanju odločbe US!! In morda še bolj v oceni, »da med obema poloma ni več bistvenih vsebinskih razlik«. Imamo res predsednika republike, ki tu še vedno ničesar ne razume - ali pa s sedanjim podpiranjem opozicije v resnici samo opravičuje svoje lastno štiriletno nereševanje problema izbrisanih, je še zapisal Krivic.
AP: Pod pritiskom EU o vrnitvi pravic "tujcem"
Ob naraščajočem pritisku Evropske unije, v katero bo Slovenija vstopila maja, se bodo slovenski volivci na referendumu prihodnji mesec odločali o vrnitvi stalnega prebivališča in temeljnih pravic tistim, ki so po navedbah kritikov doživeli "administrativni genocid", danes poroča ameriška tiskovna agencija AP. "V BiH so se dogajale grozovitosti zaradi orožja. Slovenija je delala iste stvari z birokracijo," je po navedbah ameriške agencije dejal v Srbiji rojeni arheolog Aleksandar Todorović, predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije.
Pri 18.000 izbrisanih gre za vprašanje ponovne pridobitve dostojanstva in pravice voziti avto, obiskovati univerzo, pravice do zdravstvene oskrbe, lastnine in pokojnine. S stalnim prebivališčem bi pridobili tudi pravico do državljanstva. Spor v stilu Kafke poudarja temačno preteklost hladne vojne, ki je v nasprotju s širitvijo EU na vzhodni del celine, zaznamovan z nacionalizmom in razdori, poroča AP.
Razprava o izbrisanih kaže na viharno zgodovino, ki še vedno zastruplja vsakdanje življenje celo v Sloveniji, koščku stabilnosti in razcveta v sicer vihravem delu Evrope, komentira novinar AP William J. Kole. Avtor članka pojasnjuje, da med izbrisanimi prevladujejo tisti, ki prihajajo iz BiH in Srbije, brez pravic pa so ostali leta 1992, ko niso sprejeli ponujenega državljanstvo. Številni med njimi trdijo, da so bili zmedeni in so oklevali zaradi vojne na Hrvaškem in v BiH.
Parlament naj bi kmalu sprejel zakon, ki bi začrtal smernice za izplačilo odškodnin in določil datum referenduma, ki bo predvidoma konec marca. Na slovensko vlado pritiskajo glasne desnousmerjene opozicijske stranke, ki bi spor o izbrisanih po poročanju AP izkoristile v svoj prid na oktobrskih parlamentarnih volitvah. Kot še navaja agencija, so nacionalisti podžgali sovraštvo do tujcev s svarili, da bi odškodnine za izbrisane lahko državo stale do tri milijarde dolarjev. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Slovencev nasprotuje ideji o izplačilu odškodnine izbrisanim, navaja agencija.
