Roman Bajt, star 28 let, živi z družino v naselju Lepovče, enem od treh romskih naselij v občini Ribnica. S 26-letno ženo Lejo Hudorovac imata štiri otroke. Najmlajši je star štiri leta, najstarejši devet. Trije hodijo v šolo, najmlajši v vrtec, nam razlagata. Dom imajo v avtomobilski prikolici. Vode nimajo, imajo pa elektriko.
Bajt je brezposeln, kot pravi, ni bil nikoli zaposlen. Na vprašanje, ali bi rad delal, odgovarja, da bi poskusil in da bi delal nekaj z lesom.
Brezposelna je tudi njegova žena Leja Hudorovac, ki tako kot mož pravi, da bi rada delala in da iščejo službo, a da je ne najdejo. Ker sta oba brez dela, so njihov edini prihodek socialni prejemki. Na mesec dobijo, pravita, 1.000 evrov. S tem denarjem je težko preživeti, pravi Hudorovac. "Hrana je, je pa treba kupiti vodo, obleke," dodaja njen mož.
Za šestčlansko družino več kot tri tisoč evrov socialnih prejemkov na mesec
Romi ne dobijo posebnih ali dodatnih socialnih prejemkov zato, ker so Romi, zanje veljajo enake pravice kot za ostale, ki izpolnjujejo zakonske pogoje njihove pridobitve.
Roman Bajt in Leja Hudorovac sicer pravita, da dobiva njuna šestčlanska družina na mesec 1.000 evrov socialnih prejemkov. Izračun Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa kaže, da so lahko socialni transferji za tolikočlansko družino precej višji.
Kot primer smo vzeli dvostarševsko družino s 4 otroki, kolikor jih imata naša sogovornika. Oba starša sta brezposelna, brez premoženja, trije otroci obiskujejo osnovno šolo, eden je vpisan v vrtec. Letni prejemki, ki vključujejo otroški dodatek, denarno socialno pomoč ter dodatek za veliko družino, znašajo 25.285 evrov. V primeru, da ni potresa, poplave, ujme ter drugih naravnih nesreč ali višje sile, je mogoče dobiti tudi največjo možno letno izredno denarno socialno pomoč, ki znaša 3.883 evrov. Če ima družina avtomobil, lahko dobi subvencionirano vinjeto. Družini pripada tudi subvencija vrtca, malice, kosila. Skupno lahko družina dobi 39.965 evrov socialnih prejemkov na leto ali 3.330 evrov na mesec.
Na drugi strani poglejmo denimo družino čistilke in delavca v proizvodnji, ki imata prav tako tri šoloobvezne otroke in enega vpisanega v vrtec. Oba starša sta zaposlena za polni delovni čas in dobivata minimalno plačo. Ob pogoju, da nimata premoženja, ima njuna družina na leto 44.145 evrov prihodkov, od tega 22.545 socialnih prejemkov na leto, kar je 1.452 evrov manj kot kot družina, v kateri sta oba starša brezposelna.
Še en izračun, prav tako za šestčlansko družino z brezposelnima staršema, le da sta v tem primeru v osnovni šoli dva otroka in dva v vrtcu. Družina ima na leto 45.085 evrov socialnih prejemkov na leto oziroma 3.757 evrov na mesec.
V primeru, da sta oba starša zaposlena, njuna plača pa minimalna, bi imela ta družina 49.265 evrov prihodkov na leto, od tega 2.300 evrov na mesec socialnih prejemkov oziroma 1.457 evrov manj kot pripada družini z dvema brezposelnima staršema.
Osemčlanska družina lahko dobi skoraj 60.000 evrov socialnih prejemkov na leto
Pogledali smo še, koliko socialnih prejemkov dobi osemčlanska družina. V enem primeru sta starša brezposelna, v drugem zaposlena z minimalno plačo.
Če družina nima premoženja in sta starša brezposelna, od šestih otrok pa hodijo štirje v osnovno šolo, dva pa sta vpisana v vrtec, bo taka družina dobila na leto 55.697 evrov socialnih prejemkov oziroma 4.641 evrov na mesec oziroma 1.452 več kot ima družina, v kateri sta oba starša zaposlena in dobivata minimalno plačo.
Strožja pravila delitve denarja za Rome
Ta teden sprejeti Šutarjev zakon ne bo vplival na izračun oziroma na samo višino socialnih prejemkov, ki jih dobivajo Romi, bo pa vplival na način izplačila. V določenih primerih, ko denimo otrok iz neopravičljivih razlogov ne bo obiskoval pouka ali otrok ne bo vključen v vrtec, denar ne bo nakazan na bančni račun, ampak bodo socialni prejemki izplačani v drugačni obliki, med drugim v obliki naročilnic za hrano ali plačila položnic.
Šutarjev zakon predvideva tudi večjo zaščito mladoletnih mamic, še posebej mlajših od 15 let, ter prinaša jasnejši zapis, kaj pomeni izplačilo v naravi.
Res vsi Romi nočejo delati?
V romskem naselju Lepovče v Ribnici smo se pogovarjali z Adisom Hudorovcem. Zaposlen je pol leta. Kot pravi, ni res, da vsi Romi nočejo delati. Nekateri se trudijo najti službo, a ne dobijo priložnosti, je prepričan Hudorovac.
Kolikšna je stopnja brezposelnosti med Romi, ni znano, so pa znani podatki, koliko je prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Konec prejšnjega meseca jih je bilo 2.144.
Največ oziroma 291 brezposelnih Romov je bilo prijavljenih v Novem mestu, sledi Črnomelj z 224 brezposelnimi, na tretjem mestu pa je s 191 prijavljenimi brezposelnimi Kočevje. Na seznamu občin z več kot 100 brezposelnimi Romi so še Maribor, Krško, Metlika in Murska Sobota.
