Zaradi varčevalnih ukrepov družina letno ob eno plačo

Vlada sprejema ukrepe, s katerimi poskuša državo izkopati iz krize in seveda ugoditi zahtevam Bruslja. A z vsakim ukrepom, ki ga sprejme, državljanom vzame nekaj sredstev za preživetje in podaljša vrste za prehrambne pakete pred Rdečim križem in Karitasom.

Zadnji vladni ukrep je ukinitev samodejnega usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Ta bo namreč po žepu udaril slehernega davčnega zavezanca, ministrstvo za finance pa si od tega ukrepa obeta dodatnih 30 milijonov evrov. Podobno negativen učinek na naše denarnice bo imel tudi davek na nepremičnine. Mnogi bodo plačevali od dva do trikrat več od dosedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Seveda sta nas po žepu močneje udarila še dvig DDV in sprejetje Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) iz leta 2012.

Preverili smo, koliko so vsi ti vladni ukrepi stali slovensko družino s tremi šoloobveznimi otroki in enim predšolskim. Ko smo jih povprašali, ali so si že izračunali, koliko jim bo denarnice stanjšala ukinitev indeksacije, se je oče, ki zasluži nekaj manj kot eno in pol povprečno plačo (ta znaša okoli 1500 evrov), prijel za glavo. “Ko sem to slišal, sem se prijel za glavo in nisem hotel nič slišati. Ne poznam niti predloga, še manj da bi kar koli računal.” So pa zato hipotetične izračune pripravili na ministrstvu za finance, kjer so izračunali, da bo posameznik z minimalno plačo, ki uveljavlja zgolj splošno olajšavo, v letu 2014 plačal za slabih 20 evrov več dohodnine. Če je njegova plača v višini povprečne, bo plačal za 33 evrov več dohodnine, pri dohodku v višini dveh povprečnih plač pa približno 93 evrov več dohodnine.

Štiričlanska družina, v kateri imata oče in mama povprečno plačo, bo glede na hipotetične izračune ministrstva plačala skoraj 100 evrov več dohodnine. 66 evrov več bi plačala, če bi uveljavljala zgolj osnovno olajšavo, če pa prištejemo še olajšavo za oba otroka, ki prav tako ostaja ista, bo teh 66 evrov naraslo še za nekaj deset evrov. V primeru naše šestčlanske družine bi bil takšen znesek zagotovo večji že za nekaj deset evrov.

Nekaj bo odnesel tudi nepremičninski davek

Izračun, koliko več jih bo od nadomestila za zemljišče stal nepremičninski davek za hišo, ki so jo kupili pred štirimi leti (seveda na kredit), je pokazal, da bo položnica visoka kar 230 evrov, kar je precej več od dosedanjega nadomestila. Oče opozarja, bi morala država upoštevati tudi, koliko ljudi živi v nepremičnini. "Ni namreč enak 'luksuz', če na 180 kvadratnih metrih živi en človek ali šest ljudi," opozarja oče. Ker se približuje konec leta, Dars pa že maha z novimi vinjetami, je k večjim stroškom družine treba prišteti še stroške za vinjeto, ki znašajo 115 evrov. Ker njihov avto v višino ne presega omejitev, k sreči dražje vinjete ne bodo potrebovali.

A ti zneski so kapljica v morje glede na vse zneske, ki jih jih je odnesel Svetlikov Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Samo pri otroškem dodatku ima družina za 486 evrov manj letnih dohodkov. Pri plačilu vrtca so izgubili na letni ravni 240 evrov. Ženo, ki je zaposlena v javni upravi in ima nekaj manj kot 1000 evrov bruto dohodka, je doletelo še znižanje plač javnim uslužbencem, kar pomeni, da so mesečno ob približno 35 evrov, na letni ravni pa to pomeni okoli 420 evrov.

Zaradi dražjih življenjskih potrebščin se na veliko izogibajo trgovinam. Opravijo najnujnejše nakupe, ko je stiska, pa jim na pomoč priskočijo tudi na Karitasu. "Novega kupujemo čim manj, ker enostavno ne gre. Veliko dobimo od dobrih ljudi in potem tudi potrebnim damo, kar lahko in česar ne potrebujemo," pravi oče, ki opozarja, da kljub vsem podražitvam in zmanjševanju socialnih transferjev dodatek za veliko družino ves ta čas ostaja nominalno nespremenjen.

"Torej že brez indeksacije in rasti cen, da o tem, da otroci vse več potrebujejo in tudi pojedo, sploh ne govorim, smo na letnem nivoju ob okoli 1400 evrov," opozarja oče in dodaja, da je bil pred nekaj leti ukinjen tudi institut pomoči mladim družinam pri reševanju prvega stanovanjskega problema. Ta je znašal 300 evrov na člana in njihovi družini prinesel 1800 evrov letno. "Najprej so zadevo znižali s 300 na 120 evrov, nato pa ukinili," opozarjajo in dodajajo, da drugačnih oblik pomoč in subvencij država ni ponudila. Vsi pa vemo, kaj se zgodi, ko kreditov ne moremo več plačevati.

Tisti, ki so nekoč še lahko pomagali ljudem v stiski, so zdaj v vrstah za pomoč, da preživijo. Družine se ne odpovedujejo več zgolj počitnicam. Tudi tisti, ki imajo plače višje od povprečne, ne morejo več preživeti brez številnih odrekanj. In ko starši ne varčujejo več samo pri sebi, pač pa odrekajo svojim otrokom, potem nobeno zagotovilo države, da so ti vladni ukrepi nujni, ne bodo staršu, ki mu država ne omogoča izpolnjevati osnovnega poslanstva – skrbi za otroke, vrnili dostojanstva.