Udarci in zmerljivke - to so le ena od oblik nasilja, ki so jih deležni starejši. Tako je nasilje daleč od samo fizičnega. "Na centrih za socialno delo ugotavljamo, da je tudi najpogostejša oblika nasilja nad starejšimi zanemarjanje. To je opuščanje dolžne skrbi osebi, ki zaradi invalidnosti, bolezni ali kakršnikoli drugi sprememb rabi našo pomoč," pojasni koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini na Centru za socialno delo Pomurje Saša Car.
Najpogostejši povzročitelji so svojci, ali so to partnerji, hčerke, sinovi, vnuki. Tista najožja podporna mreža, ki naj bi poskrbela za svoje starše ali pa za dedke in babice. Nasilje nad starejšimi je globalni problem. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacje je vsaj eden od šest ljudi starejših od 60 let vsako leto žrtev neke oblike zlorabe. Vendar pa je le eden od 24 primerov nasilja nad starejšimi prijavljen organom pregona.
Da je nasilje nad starejšimi velikokrat skrito in nevidno, opažajo tudi na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so se ob zadnjem primeru nasilja pred letom in pol v enem od dolenjskih domov za starejše odzvali s pripravo akcijskega načrta. "Prvič smo vzpostavili sistem, da tudi mi sami kot ministrstvo zbiramo podatke. Od marca leta 2024 se je nabralo na žalost že kar veliko primerov. In ravno to je tisto, kar je nujno, da to nasilje pripeljemo v javnost, kakor to čudno zveni, stran od štirih sten. Veseli me, da se bo postopoma začel izvajati tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, da bodo konec koncev tudi CSD-ji več na terenu, ocenjevanja bodo potekala na terenu, na domu. Se bo videlo v kakšnih situacijah ljudje živijo," pojasni minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Ko se posameznik opogumi, da o nasilju spregovori, je to prvi korak. Nato pa se začne načrt, kako osebi pomagati, da končno zaživi mirno.
"Če se nekdo doma sooča z nasiljem, starejša oseba, in to zazna CSD, ga lahko nemudoma namesti v varno okolje, v dom za starejše in za določeno obdobje, ko poteka celotna procedura, namestitev krije država," še dodaja Maljevac. "Za nas je pomembno, ne kolikokrat se žrtev vrne, ampak kolikokrat ve, da se vedno lahko vrne na naša vrata in da bomo vedno tukaj, da ji bomo lahko pomagali in poiskali ustrezno pomoč za njo," zaključi Car.
Najbolj je pomembno, da si ne zatiskamo oči pred nasiljem, da ko vemo, da starejši v naši bližini trpi kakršno koli nasilje, da ukrepamo in mu na tak način pomagamo, da bo jesen življenja mirna.
Na drugi strani pa nasilje nad oskrbovalci v DSO
"So razne besede, kletvice, zmerjanja, tudi na nacionalni ravni, tako da pride včasih kar do težav," priznava glavna medicinska sestra v DSO Šiška Marija Zajc, vendar dodaja, da takšnih primerov ni veliko in da vse rešujejo profesionalno. "To je naš poklic, moramo ravnati tako, kot se spodobi s starejšimi, ne smemo preveč tega jemati k srcu in rešujemo sproti," še dodaja.
Marija Jarc Gostan dela na oddelku z demenco, kjer pravi, da v primerih razdražljivosti stanovalcev pristopajo z veliko mero mirnosti. "Recimo, se zjutraj ne pustijo urediti, včasih pustijo, da se umirijo, pa se potem vrnemo nazaj po zajtrku, da zaužijejo terapijo, potem se jih pa uredi. In če so tako nasilni, je pač bolezen tista. Ampak moraš ostati miren."
Demenca lahko pri starejših pripelje tudi do nasilnega vedenja, razlaga predsednica Spominčice Štefanija Lukič Zlobec, so pa specialisti za demenco v domovih o tem obveščeni in vedo, kako postopati. "In če veš, da tak človek lahko malo reagira, je treba tudi vedeti, da to ne dela namerno, ampak se je treba z njim bolj mirno in prijazno pogovarjati in gledati, da ga ne s čim znerviraš."
Ob primerih nasilja si v domovih pomagajo tudi s socialno službo. "Včasih se pogovorimo s stanovalcem, ga opozorimo. Tudi zaposlenim svetujemo, na kakšen način komunicirati, da znižajo svoj ton, da ostanejo mirni," pojasni socialna delavka v DSO Šiška Medeja Novljan. Mirnost in profesionalnost pri delu s starejšimi sta ključ do rešitve.
