Koliko več bi dobil delavec z minimalno in s povprečno plačo?

Razvojna kapica kot politična zaveza je korektiv za privabljanje mednarodnih strokovnjakov, denimo v avtomobilski industriji in farmaciji, pa tudi za menedžerje, zdravnike – danes tiste, ki bodo v žepu imeli višje neto plače, našteva predsednik koalicijske stranke Fokus in predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.

"Ocenjujem, da je 7500 primerna začeta višina, potem pa ob enem drobnem in pozornem pregledu situacije na terenu, vidimo, ali se je prijelo. Če se ni, potem jo bomo mogoče v prihodnje spustili, ali pa pač povišali, če bo delala nek večji minus," pravi.

Največji izpad bo predvsem v zdravstveni in pokojninski blagajni. Predlagatelji govorijo o 56 milijonih, na ministrstvu za delo, sklicujoč se na ZPIZ, o precej višjih 230 milijonih evrov na leto.

"Predlagatelji pravijo, da je to ukrep, namenjen zadržanju ali privabljanju 'inženirjev, razvojnikov in prodajnikov'. Po drugi strani verjemem, da za milijardo v štirih letih lahko izvedemo ukrepe, ki za Slovenijo pomenijo višji donos. Ker ta kapica pomeni za nekoga z 10.000 evri plače tri odstotke višji neto. Za nekoga s 15.000 evri plače 5,3 odstotke, za nekoga z 20.000 pa sedem odstotkov višji neto," medtem razlaga ekonomist in državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Dušan Keber, ki s somišljeniki prek Ustavnega sodišča izpodbija volitve, izračunava: razvojna kapica delavcu na minimalni plači ne prinese nič, medtem ko bi Blažu Brodnjaku denimo prinesla okoli 33.000 evrov več na mesec.

In kaj sploh je razvojna kapica? Omejitev, do katere plače se plačujejo socialni prispevki. Kar zaslužiš nad to mejo, ni več obremenjeno z njimi. Po domače: zaposleni s 5000 evri bruto plače plača prispevke od celotnega zneska, torej od 5000 evrov, zaposleni z 10.000 evri pa jih plača le do 7500 evrov, ne pa tudi od preostalih 2500 evrov.

Da se socialna kapica do neke mere splača tudi državi, pravi Lotrič. "Bo sicer ob 22 odstotkov, bo pa zdaj dobila 50 odstotkov večjo dohodnino."

Luknja v pokojninski blagajni bi lahko ogrozila tudi skoraj milijardo evrov iz načrta za okrevanje, saj je bila za ta denar pogoj pokojninska reforma, opozarja Feketija. Dodaja še, da se na dolgi rok zmanjšuje razlika med najnižjimi in najvišjimi pokojninami. "Ironično – leta 2054 najvišja osnova pade pod najnižjo in potem bomo vsi imeli enake pokojnine."

Kakor koli – pred uvedbo socialne kapice ostaja ena ovira: morebitni referendum, ki bi v primeru zavrnitve njeno uveljavitev zamaknil za eno leto.

Odstotku najbolje plačanih se torej obetajo davčne razbremenitve, kaj pa se bo dogajalo z ostalimi plačami?

Glede na koalicijsko pogodbo naj bi se plače razbremenile vsem državljanom, za koliko pa še ni povsem jasno. 

Koalicijska pogodba namreč med drugim predvideva: "Razbremenitev dela in gospodarstva ter povečanje neto dohodkov zaposlenih" ter "Spremembe dohodninske lestvice z namenom razbremenitve dela". Konkretnejši izračuni pa tukaj zraven niso vključeni.

V nadaljevanju pogodbe je bolj konkretno navedeno le: da bi bili posebne olajšave deležni mladi do 29. leta – in sicer 3000 evrov, ter ukinitev najvišjega 50-odstotnega dohodninskega razreda, ki bi se združil s 40-odstotnim razredom. To bi torej zadelo tiste, ki na leto zaslužijo prek 80.000 evrov.

Za mlade, ki prejemajo minimalno plačo, bi te spremembe pomenile približno 38 evrov višjo mesečno plačo. Tisti na povprečni plači pa bi dobili približno 52 evrov neto na mesec več.

Kaj pa ostali zaposleni, koliko bi jim nova koalicija razbremenila plače?

O tem lahko zaenkrat zgolj špekuliramo, ker kot rečeno konkretnih številk v pogodbi ni. So pa v SDS septembra lani v proceduro vložili zakon, ki bi splošno dohodninsko olajšavo iz zdajšnjih približno 5500 postopno zvišal na 10.000 evrov v letu 2028. Spremenili bi tudi pragove dohodninske lestvice. Zakon je odhajajoča koalicija sicer zavrnila.

V SDS so takrat izračunali, da bi se plača zaposlenemu na minimalni plači dvignila za 63 evrov na mesec, oziroma 758 evrov na leto. Zaposleni na povprečni plači bi prejel do 1374 evrov višjo letno plačo in zaposleni na dvakratniku povprečne plače do 2000 evrov več prihodkov na leto.

In kaj bi vse te olajšave pomenile za proračun?

Odvisno koga se vpraša. V SDS so takrat izračunali, da bi bil izpad prihodkov za proračun ob olajšavi 8000 evrov približno 340 milijonov, medtem ko so na vladni strani trdili, da bi bil izpad prihodkov 650 milijonov evrov.

Ob popolni uveljavitvi zakona, torej olajšavi 10.000 evrov v SDS izpada niso predstavili. Na strani vlade Roberta Goloba pa so svarili, da bi bil izpad za proračun več kot milijarden.