Pri oblikovanju predloga zakona o registrirani istospolni skupnosti je z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve sodelovala tudi odvetniška pisarna Senica. Za pomoč zunanjega izvajalca pa so se na ministrstvu odločili zaradi obsežnosti sistemskih nalog na področju družine in specifične vsebine omenjenega zakona. Odvetniška pisarna Senica je bila za to nalogo izbrana na podlagi postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, ministrstvo za delo pa jim je za njihove storitve plačalo 3,42 milijona tolarjev.
Za pripravo dokončnega besedila predloga zakona je ministrstvo organiziralo vrsto strokovnih srečanj s predstavniki nevladnih organizacij, pri pripravi pa so sodelovali tudi ministrstvo za pravosodje, služba vlade za zakonodajo in ministrstvo za notranje zadeve.
Predlog je bil v pripravi že od leta 1997. Ministrstvo ga je pripravljalo v sodelovanju s štirimi gejevskimi in lezbičnimi nevladnimi organizacijami: ŠKUC-LL, ŠKUC-Magnus, ŠKUC-Roza klub in Legebitra. Lani je predlog le dočakal vladno proceduro.
Istopolnim parom iste pravice kot poročenim
Zakon istospolnim parom daje tako rekoč iste pravice, kot jih imajo poročeni pari, izključuje le možnost posvojitve otrok. To pa ne ogroža pravic otrok istospolnih partnerjev iz njihovih preteklih zvez. Ureja vsa tista razmerja, ki sicer obstajajo med zakoncema: od dedovanja, premoženjskih razmerij in statusa privilegirane priče v sodnih postopkih pa do socialnih in zdravstvenih pravic.
Predlog zakona ni zadovoljil vseh
Po mnenju Mihe Lobnika iz Društva prijateljev Legebitre je nekakšen kompromis med željami in realnim političnim ozračjem v državi. Zakon naj tako med drugim ne bi reševal pravnega položaja tistih istospolnih partnerstev, v katerih danes živijo otroci. Lobnik tako meni, da bo treba v prihodnosti ta proces nadaljevati in zakon nadgrajevati, da se bodo pravice istospolnih partnerjev popolnoma izenačile s pravicami heteroseksualcev.
Slovenija ni nikakršna pionirka
V nekaterih evropskih državah: na Danskem, Švedskem, Norveškem in Nizozemskem, poleg tega pa še na Islandiji, v Franciji, Nemčiji, na Portugalskem, v Belgiji, na Finskem in Madžarskem ter na Hrvaškem, kjer so partnerske zveze legalizirali lani, so namreč razmerja med istospolnimi partnerji zakonsko urejena že bolj ali manj dolgo. A različne države istospolna partnerstva urejajo na različne načine: tako je na Nizozemskem in v Belgiji možno skleniti zakonsko zvezo, ki istospolnim partnerjem daje popolnoma enake pravice kot heteroseksualnim parom. V nekaterih državah poznajo institut registriranega partnerstva, ki istospolnim partnerjem podeljuje večino pravic heteroseksualnih parov, ne daje pa jim možnosti posvojitve. Tretja oblika so t.i. neregistrirana partnerstva oz. sobivanja, ki pa partnerjema dajejo veliko manj pravic kot prvi dve ureditvi.
