'Golob lahko trpljenje ljudi prekine že danes, če vlada izpolni stavkovne zahteve'

"Skrb za bolnika je vedno na prvem mestu. Pozivam Fides, da se v času pogajanj odpove oziroma zamrzne stavko z namenom, da ne povečujemo stiske ljudi," je predsednik vlade Robert Golob komentiral stavko zdravnikov. Po njegovem mnenju je to "tisti primarni interes, ki ga moramo vsi skupaj zasledovati".

Priznava, da so razmere v zdravstvenem sistemu zahtevne, vendar pa meni, da je prav današnja otvoritev novih intenzivnih enot v Splošni bolnišnici Jesenice dokaz, da zdravstveno osebje, vodstva bolnišnic in tudi vlada delajo na tem, da se te razmere izboljšajo.

Ob tem pa je poudaril, da stebrna pogajanja potekajo ter da je rešitve možno iskati zgolj v okviru celotnega zdravstva in zdravstvenih timov. "Zdravstveni sistem temelji na delovanju timov, ekip v bolnišnicah, zato je lahko dolgoročna rešitev za zdravstveni sistem izključno takrat, ko so v dogovorih vključeni tudi negovalno osebje in medicinske sestre," je poudarila premier, ki si želi, da bi se zdravniki in Fides priključili tem pogajanjem.

Fides: Če bi premier izpolnil, k čemur se je zavezal v dogovoru, danes ljudje ne bi trpeli

Fides je Golobov poziv, naj sindikat med pogajanji zamrzne stavko, označil za "eno bolj neprimernih potez osebe, ki je požrla svojo dano besedo in podpisan dogovor ter stavko s svojim početjem tudi povzročila". "Če bi premier izpolnil, k čemur se je zavezal v dogovoru, danes ljudje ne bi trpeli, ker zdravniki ne bi stavkali. Odgovornost za trpljenje ljudi ima torej predsednik vlade kar sam," so v odzivu zapisali v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.

Predsednik sindikata Damjan Polh je sicer medijem po današnji pogajalski seji dejal, da strani nista sprejeli nobenih zavez ali konkretnih rešitev, stavka pa se tako nadaljuje. "Danes je žalosten datum, dosegli smo vse časovno opredeljene stavke zdravnic in zdravnikov in ni nam v ponos, vendar rešitev je na Golobovi vladi," je poudaril.

Vladna stran in sindikat Fides sta sicer pred dobrim tednom v skupnem nastopu pred mediji sporočila, da do nadaljnjega izjav za javnost ne bosta podajala. Na vprašanje, ali je v vmesnem času prišlo do kakšnega zbližanja, je Polh odgovoril, da "se neke rešitve nakazujejo".

V času, ko sta se strani srečevali na neformalnih sestankih, je Fides po Polhovih besedah vladi predstavil svoj predlog novega zdravstvenega plačnega stebra, a sindikat vztraja, da je najprej treba rešiti odprte stavkovne zahteve.

Koliko zdravnikov je umaknilo soglasje za nadurno delo?

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so v petek za STA sporočili, da je soglasja za nadurno delo do takrat preklicalo 198 oziroma 13 odstotkov zdravnikov, po besedah predstavnika Fidesa v UKC Milenka Stankovića pa so številke le nekaj dni pozneje še višje. Soglasja je po njegovi oceni preklicalo od 415 do 420 zdravnikov.

Starejši od 55 let sicer preklicev niso podali, saj že po zakonodaji niso dolžni opravljati dežurstev, je še povedal, a dodal, da so zaradi številk, ki se pojavljajo v medijih in so po njegovih besedah nekorektne, tudi slednjo skupino, torej starejše od 55 let, in pa vse tiste z otroki, mlajšimi od treh let, pozvali, naj soglasja prekličejo.

Preklicev soglasij za nadurno delo je bilo v ljubljanskem UKC največ med zdravniki na kirurški kliniki, ginekološki kliniki, med delujočimi v intenzivnih enotah, v diagnostiki – denimo radiologiji, pa tudi med anesteziologi. Najmanj preklicev pa je bilo na internih klinikah. "Tudi zato, ker so ponekod v preteklosti dobro kadrovali in imajo ambulante in nujno zdravstveno varstvo pokrito tudi brez soglasij za nadurno delo," je pojasnil Stanković.

Preklic soglasij za delo pri drugih delodajalcih: 'To bi bil strel v koleno'

V nekaterih bolnišnicah so ob preklicih soglasij za nadurno delo, ta po podatkih ministrstva za zdravje v veljavo večinoma stopijo marca, napovedali preklic soglasij zdravnikom za delo pri drugih delodajalcih. A do petka se vodstvo UKC Ljubljana za ta korak (še) ni odločilo.

Stanković je pojasnil, da so soglasja večinoma izdana za delo v drugih javnih zavodih, zato bi preklic pomenil "strel v koleno". Za preklice soglasij za delo pri drugih izvajalcih sicer delodajalci po njegovi oceni nimajo pravnih osnov. Tudi brez podpisanega soglasja za nadurno delo so zdravniki v svoji matični javni ustanovi po zakonu namreč dolžni opraviti do osem nadur tedensko in torej ne odklanjajo nadurnega dela, je pojasnil.

Zato napoveduje možnost vlaganja tožb. Vsem članom bodo nudili pravno pomoč. "Kaznovati nekoga, ki dela po zakonu, je unikum," je bil kritičen. Na vprašanje, ali bi se po njegovi oceni pogajanja z vladno stranjo lahko končala do marca, je odgovoril, da če se bodo nadaljevala s trenutnim tempom in nepripravljenostjo nasprotne strani, ni optimističen.

Veliko zdravnikov, s katerimi se pogovarja, sicer pravi, da soglasij za nadurno delo ne bodo več podpisali. Sam na letni ravni opravi skoraj 1000 nadur in pravi, da ni več pripravljen toliko delati. "Vsa ta leta so pustila določene posledice," je opozoril.

Zbori zdravnikov na NIJZ potekajo vsak dan: 'Podpora stavki je velika'

Sindikalna zaupnica Fidesa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Evita Leskovšek je povedala, da zbori zdravnikov na inštitutu potekajo vsak dan. Podpora stavki je velika, zborov se udeležuje večina zdravnikov, je dejala.

Na NIJZ stavkajo na način, da ne pišejo nekaterih konzultacij, ne sodelujejo z mediji, zastala pa je tudi priprava analiz, je pojasnila. Kljub stavki pa izvajajo vse nujne ukrepe za obvladovanje in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, kamor sodijo tudi obravnave izbruhov nalezljivih bolezni ter obravnave posameznih primerov epidemiološko pomembnih nalezljivih bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje za zaščito zdravja posameznika in družbe. Med te ukrepe denimo sodijo tudi iskanja morebitnih tveganih kontaktov primerov oslovskega kašlja, ki jih je treba zaščititi. Spremljajo tudi morebitne grožnje okolju.

Zdravniki na inštitutu zaradi narave dela nimajo podpisanih soglasij za nadurno delo. Če bi delali ob podpisanih soglasjih, bi jih zdaj preklicali, je poudarila. Tudi sama upa, da se bodo pogajanja z vladno stranjo zaključila do marca. Če bo prišlo do uveljavitve preklicev soglasij za nadurno delo, ki so jih podpisali številni zdravniki v bolnišnicah, pa tudi v zdravstvenih domovih, bo namreč prišlo do kolapsa zdravstvenega sistema, je opozorila.

V prvih treh tednih odpovedali 7000 zdravstvenih storitev

Sindikat Fides je vstopil v peti teden stavke, ki je z današnjim dnem postala najdaljša doslej. Tudi danes v številnih zdravstvenih ustanovah potekajo stavkovni zbori, kamor pa mediji nimajo vstopa. Po besedah Stankovića je bila udeležba na zboru, ki se je v UKC Ljubljana začel ob 7.30, kljub jutranji uri velika. "Vzdušje je še zmeraj borbeno," je poudaril.

Fides je stavko do preklica po enodnevni opozorilni stavki začel 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

V prvih treh tednih stavke so sicer prestavili oziroma odpovedali skoraj 7000 zdravstvenih storitev. Po večini je odpadlo več operacij kot ambulantnih pregledov, v naši največji denimo skupno 1688 vseh storitev, kar je približno dva do tri odstotke vseh, v mariborskem kliničnem centru pa so odpovedali oz. prestavili od 10 do 15 odstotkov storitev, v Celju le dobre štiri odstotke ambulantnih pregledov, a kar četrtino operacij.