Novela zakona o volitvah poslancev v Evropski parlament se dotika tudi t.i. ženskih kvot, torej vprašanja enakih možnosti žensk in moških pri volitvah sedmih evropskih parlamentarcev iz Slovenije. Prav o tem vprašanju so se najbolj kresala mnenja. Matični odbor je namreč v zakonsko besedilo vstavil obvezno zastopstvo najmanj treh kandidatk na posamezni listi. Ta rešitev pa bi lahko bila ustavno sporna.
Največ pozornosti je bilo namenjeno vprašanju enakih možnosti žensk in moških oz. t.i. ženskim kvotam. Matični odbor za notranjo politiko je namreč sprejel drugačno, bolj zavezujočo rešitev, kot jo je sprva predlagala vlada, ki je bila zgolj deklarativne narave. Vlada je najprej predlagala rešitev, po kateri naj bi politične stranke, pa tudi skupine volivcev pri sestavljanju kandidatnih list upoštevale načelo sorazmernosti. Odbor za notranjo politiko pa je podprl koalicijski amandma, ki govori o tem, da mora vsaka lista vsebovati najmanj 40 odstotkov kandidatk oziroma kandidatov obeh spolov, pri čemer mora biti najmanj en kandidat oziroma en predstavnik obeh spolov v zgornji polovici te liste. Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavno spornost t.i. ženskih kvot z vidika enakosti pred zakonom, saj bi lahko pomenil poseg v enakost volilne pravice. Sicer pa so v parlamentarnem postopku spremembe ustave, s čimer naj bi omogočili enakopravnost žensk in moških pri sodelovanju v javnih zadevah ter tudi t.i. ženske kvote.
SNS je predlagala dopolnilo, po katerem bi črtali po njihovem mnenju sporna določila glede obvezne zastopanosti žensk na kandidatnih listah za volitve v Evropski parlament. V SNS še ocenjujejo, da bi morala biti odločitev o številu žensk in moških na kandidatni listi odvisna od presoje vsake politične stranke. SDS je predlagala malce drugačno rešitev, po kateri bi bila na kandidatni listi najmanj ena četrtina kandidatov žensk oz. moških. Majda Širca (LDS) pa nasprotno, z manjšimi redakcijskimi popravki, s katerimi bodo natančneje določili uvrščanje na listo v primerih, ko ta nima več kot enega ali treh imen, vztraja pri na odboru sprejeti rešitvi. Če bi podprli črtanje rešitve za enakomerno zastopanost obeh spolov, bi bila evropska družba pa tudi domači zagovorniki korektne zastopanosti spolov razumljivo zaskrbljeni. Tudi Majda Potrata (ZLSD) podpira sprejeto rešitev in bo nasprotovala predlaganemu črtanju določbe. Ob tem je opozorila na znano in statistično dokazljivo dejstvo, da so ženske pod kritično maso zastopanosti v politiki.
Z novelo urediti status slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu
Poslanke in poslanci so na začetku četrtkovega dela rednega februarskega zasedanja predstavili stališča do novele zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki je bil vložen po skrajšanem postopku. Vlada želi z novelo med drugim urediti status začasnih slovenskih poslancev v Evropski parlament ter omogočiti financiranje volilne kampanje za evropske volitve tudi iz držav članic EU.
Vlada želi s predlagano novelo rešiti vprašanje statusa začasnih poslancev opazovalcev v Evropskem parlamentu, ki bodo od trenutka vstopa države v Unijo do prvih rednih evropskih volitev, ki bodo 13. junija, oz. konstitutivne seje Evropski parlament predvidoma julija. Kot je uvodoma pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Grega Virant, predlagajo, da bi državni zbor v skladu s pristopno pogodbo imenoval začasne poslance v Evropski parlament na predlog poslanskih skupin, in sicer glede na njihov delež mandatov v celotnem številu mandatov pridobljenih na volitvah leta 2000. Prav tako zakon izključuje načelo nezdružljivosti za začasne poslancev med funkcijo poslanca državnega zbora in funkcijo poslanca v Evropski parlament. Tako bo lahko vlogo začasnih evro-poslancev še naprej opravljalo sedanjih sedem opazovalcev, ki jih je že imenoval državni zbor.
Z novelo želi vlada urediti tudi vprašanje financiranja volilne kampanje. Volilna kampanja za volitve v Evropski parlament naj bi se torej lahko financirala tudi iz držav članic unije, in sicer od fizičnih in pravnih oseb.
Glasovanje še o nezdružljivosti opravljanja funkcije poslanca in evroposlanca
Poslanke in poslanci pa bodo v okviru večernih glasovanj glasovali o še enem dopolnilu, in sicer koalicijske ZLSD, ki predlaga, da bi v zakon vendarle vnesli prvotno rešitev vlade, s katero bi omogočili tistim poslancem, ki bodo 13. junija izvoljeni v Evropski parlament, hkratno opravljanje tudi poslanske funkcije v državnem zboru. Vlada je najprej predlagala, da bi začasno izključili nezdružljivost tudi za tiste poslance državnega zbora, ki bodo na junijskih volitvah izvoljeni v Evropski parlament, vendar pa je matični odbor na predlog poslanca LDS Toneta Anderliča to rešitev črtal, s čimer za poslance, ki bodo kandidirali in bili izvoljeni na volitvah v Evropski parlament, ne bo izjem.
Tudi na seji je Miran Potrč (ZLSD) ponovil, da dejansko do nezdružljivosti teh dveh funkcij sploh ne bo prišlo. Zato bi bilo smiselno podpreti amandma. Gre za povsem praktično rešitev. Za relativno kratko obdobje namreč ne bi bilo potrebno iskati nadomestnih poslancev. Nezdružljivost bo namreč nastopila z dnem prevzema funkcije v Evropski parlament, kar bo predvidoma takrat, ko bo državni zbor imel zadnjo sejo pred parlamentarnimi počitnicami. Glede na to, da bodo letos jeseni državnozborske volitve, pa je sploh vprašanje, ali bo septembra DZ še sploh zasedal. Tone Anderlič (LDS) pa meni, da je o dopolnilu ZLSD škoda izgubljati besed. Po njegovem mnenju namreč ni nobene potrebe za to, da bi spreminjali ustaljeno prakso nadomestnih poslancev, in da bi dopustili sedenje na dveh stolčkih.
