"Nobenega konsenza ni danes, nobene uradne podpore, da bi poslali vojake na ukrajinsko ozemlje. A v smislu dinamike ničesar ne smemo izključiti. Storili bomo vse potrebno, da Rusija ne zmaga v tej vojni." S temi besedami je francoski predsednik Emmanuel Macron šokiral javnost.
Očitno pa tudi druge voditeljske kolege, ki so kasneje želeli pomiriti Evropo. "Na ukrajinskih tleh ne bo vojakov, ki bi jih tja poslale evropske države ali države Nata," je zagotovil nemški kancler Olaf Scholz.
Oglasil se je tudi Kremelj – da bi bil v primeru napotitve evropskih vojakov na ukrajinska tla spopad med Natom in Rusijo neizogiben.
In Slovenija? "Nikakršne možnosti ni, da bi poslali svoje vojake v Ukrajino," zagotavlja obrambni minister Marjan Šarec.
Zakaj je Macron torej ustrašil javnost s tako izjavo? Francija je bila od nekdaj vodilna na področju pobud za krepitev evropske skupne varnostne in obrambne politike, poleg tega je treba upoštevati tudi notranjepolitične razmere v Franciji, kjer Macronu ne kaže najbolje, pravi obramboslovka Jelena Juvan. Zato bi s takimi izjavami lahko tudi preusmerjal pozornost. Pošiljanje naših vojakov namreč ne bi pomenilo nič dobrega.
"Dvomim, da bi francoski predsednik dajal nepremišljene izjave, je pa res, da pošiljanje zahodnih vojakov na ukrajinsko bojišče pomeni direktno vključitev v ta spopad in vojno z Rusijo," opozarja.
Ukrajina bi – če ne bi bila takoj deležna pomoči Zahoda – kapitulirala v mesecu ali dveh. EU je proti uradni Moskvi uvedla številne sankcije, a to je ni spravilo na kolena. Rusija tudi po dveh letih vojne ni nič šibkejša, ravno obratno. "Rusija je močnejša, tudi gospodarsko, zelo dobro se je prilagodila na sankcije, ki jih je deležna s strani držav EU, tudi zelo učinkovito je prilagodila svojo vojaško oz. obrambno industrijo, ki dela 24 ur na dan in s tem učinkovito nadomešča izgube na ukrajinskem bojišču," ocenjuje Juvanova.
Da so v Parizu sicer nekateri omenili možnost aktivnejše vloge posameznih članic, še dodajajo iz kabineta predsednika vlade, vendar o tem med zaveznicami ni soglasja in priprav, pomirjajo.
Slovenija Ukrajini sicer pomaga na različne načine, denimo z vojaško opremo in urjenjem njihovih vojakov. "Vojaki so prisotni na misiji EUMAM na tleh Nemčije, torej na tleh Evropske unije. Tam so inštruktorji za ukrajinske vojake in to je to. Drugih aktivnosti nikakor ne načrtujemo," še pravi Šarec.
Je pa francoski zunanji minister po izjavi Macrona poskušal pomiriti strasti in razložil, da bi v Ukrajino pošiljali vojake za posebne namene in ne za boj proti Rusiji.
KOMENTARJI (343)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.