To je tako imenovana letališka malarija, pravi naša sogovornica v Popkastu, ena izmed največjih poznavalk virusov, posebej tistih, ki se prenašajo z živali, dr. Miša Korva. Je vodja laboratorija za diagnozo zoonoz na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Okuženi komarji, pravi, se pogosto pojavljajo tudi ob avtocestah, na postajališčih, črpalkah. Ljudje jih prinesejo s seboj s potovanj, ne samo v kovčkih, tudi v spominkih, kot so denimo lončki z bambusom in podobno.
Z njo smo se pogovarjali potem, ko je konec oktobra iz naše bližnje okolice, italijanskega Vidma, prišla vest, da se je pojavila denga, ena izmed bolezni, ki jih včasih v Evropi nismo poznali.
Virus, ki "lomi" kosti
Prilagoditi se bomo morali tem "novim" komarjem, pravi dr. Korva, kot so tigrasti komarji, aktivni so tudi podnevi in kar me najbolj skrbi, pravi, zaradi podnebnih sprememb so aktivni precej daljše obdobje v letu kot nekoč.
Celo v Švici, pravi, so imeli še konec oktobra, v začetku novembra okužbe z virusi, ki jih tako na severu res ne bi pričakovali.

Novi virusi in bolezni so različni, z večjimi ali manjšimi posledicami, virus čikungunja denimo, pojavil se je tudi že v Sloveniji, lahko ga dobiš tudi na počitnicah na Sejšelih, pojavlja se v Italiji, Franciji, povzroča hude bolečine v sklepih, ki lahko trajajo leta.
Na razvoj cepiv ima največji vpliv denar
Tako kot vse firme, bodo tudi farmacevtske izdelovale to, kar lahko prodajo. Torej, cepiva le takrat, ko pride do izbruha, to pa je lahko seveda pozno. Zato bi morale države, pravi dr. Korva, tukaj investirati, spodbujati, takrat, ko še ni prepozno.
Klopni meningitis lahko dobiš tudi od mleka
Pri nas je sicer še vedno najbolj nevarna žival klop, prav letos je bilo zelo veliko število primerov lymske borelioze. S klopnim meningitisom pa se lahko okužiš tudi, če piješ nepasterizirano mleko živali, pogosto so to koze, ki jo je pičil komar, prenašalec tega virusa.

Večina virusov ima svoj naravni rezervoar pri živalih, v naravi.
Tako dr. Korva odgovarja na ugibanja, ki se še vedno pojavljajo, da je morda virus covida prišel iz laboratorija na Kitajskem. Večina znanstvenikov se nagiba, pravi, glede na dokaze, da je prišel z živali, da gre za zoonotsko okužbo.
Največ ljudi doslej je umrlo zaradi gripe, najbolj pa me skrbijo ošpice
Skrbeti bi nas morali respiratorni virusi, pravi dr. Korva, nenazadnje so, če pogledamo zgodovinsko, povzročili največ smrti doslej.
Trenutno pa, kot poudarja dr. Korva, bi nas zelo morale skrbeti ošpice. Bolezen, za katero imamo cepivo, se spet množično pojavlja. Združene države Amerike so prav te dni izgubile status precepljene države. Za ošpicami je zbolelo na tisoče ljudi, nekateri so tudi umrli.

Zakaj so ošpice tako skrb zbujajoče? Če denimo z dengo, ebolo ali covidom en človek lahko okuži 2, največ tri ljudi, pa je pri ošpicah drugače. En človek okuži najmanj deset drugih, gre za eno najbolj nalezljivih bolezni sploh.
Je k izbruhu bolezni, za katero poznamo učinkovito cepivo, pripomogel tudi negativni odnos do cepljenja v zadnjih letih?
Nenavadna smrt v laboratoriju
Pred nekaj tedni je pozornost zbudila vest o smrti 28-letne laborantke v Rusiji. Dr. Korva pravi, da je kar veliko nejasnosti o okoliščinah te smrti.
Kako so sploh nadzorovani laboratoriji po svetu?

Laborantka naj bi umrla za kugo. Kuga, znana kot strah vzbujajoča črna smrt, sicer še ni izkoreninjena, ponekod, denimo na Madagaskarju, je še precej pogosta. V laboratorijih pa so tudi še vzorci bolezni, ki so uradno izkoreninjene, kot denimo črne koze. Eden zadnjih izbruhov je bil na območju nekdanje Jugoslavije leta 1976. To lahko pomaga, pravi dr. Korva, v naravi je veliko virusov, če se pojavi kakšen podoben, smo potem v prednosti.
Kaj pa prazgodovinski virusi?
Permafrost so trajno zamrznjena tla, ki pa se zdaj zaradi globalnega segrevanja talijo. Bi nas lahko ogrozil neki prazgodovinski virus? Pred časom se je v Sibiriji že pojavil vranični prisad, bolj znan kot antraks. Dr. Korva sicer pravi, da je to zaenkrat pod nadzorom in da to ni naša največja javnozdravstvena skrb.
Se globalno nespametno zmanjšujejo sredstva za obvladovanje izbruhov bolezni, razvoj cepiv?
In kako je v Sloveniji? Je Slovenija pripravljena?

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.