KOMENTAR: Ko politika uničuje kariere uslužbencev Policije

Uslužbencev Policije se ne da kar tako odstavljati, če za to ni krivdnih razlogov. Notranji minister zavaja ali pa ne pozna zakonodaje, pravijo poznavalci, saj se na Policiji brez razlogov lahko zamenja samo generalnega direktorja. Drugih ljudi na položajih ni mogoče premestiti samo zato, ker nekomu niso všeč. Ali pa zato, ker to nekdo naroči.

Če za ministre velja, da lahko v prvem letu po nastopu funkcije brez navedbe razlogov razrešijo določene uradnike, pa to ne velja za generalnega direktorja Policije, da bi lahko odstavljal in premeščal ljudi po svoji volji, nam potrdi tudi profesor dr. Rajko Pirnat, predstojnik Katedre za upravno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti. 

"To pomeni, da generalni direktor Policije ne more uporabiti te določbe, ki jo v določenem obsegu lahko minister, ampak mora za vsako razrešitev uradnika na položaju izvesti postopek razrešitve in izdati odločbo o razrešitvi, zoper katero lahko prizadeti vloži pritožbo in uveljavlja sodno varstvo v upravnem sporu," pojasni profesor Pirnat in doda, da se lahko brez razlogov zamenja samo generalni direktor, drugih takšnih kadrov v Policiji ni, pravi.

Prvi mož Policije Senad Jušić je v zadnjih dveh tednih zamenjal že štiri ljudi, vodjo Centra za varovanje in zaščito, direktorja Uprave kriminalistične policije, direktorja Policijske uprave Koper, minuli konec tedna pa še direktorja Policijske uprave Maribor. Vse je premestil v vodstvo Policije s pojasnilom – "zaradi delovnih potreb". Tisti, ki nimajo energije za sodne postopke, ker trajajo več let, se na koncu pač strinjajo s premestitvijo, druge izbire nimajo. Tožba in sodna bitka ali pa soglasje, da te razrešijo s funkcije oziroma premestijo, kot se temu lepše reče. 

Doc. dr. Miroslav Žaberl, predavatelj na Fakulteti za varnostne vede in strokovnjak za policijska pooblastila odločno: Vrhovne policijske vodje ni mogoče enostavno zamenjati, tako kot to velja za politično nastavljene kadre. "Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije lahko izvede nujno potrebno zamenjavo vrhovnega policijskega vodje le, če gre za zamenjavo iz krivdnih razlogov. Vendar je treba takšno zamenjavo ustrezno predstaviti in obrazložiti. Da je nekdo nujno potreben na drugem delovnem mestu, pa je neprepričljiva obrazložitev," pravi Žaberl, ki s tem demantira tudi notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ko navaja, da Senadu Jusiću ne smemo jemati te pristojnosti, da si oblikuje svojo ekipo ljudi. Po kateri zakonodaji pa, gospod minister? 

Bo torej vsak vršilec dolžnosti generalnega direktorja, ki se pojavi v Policiji, mimogrede, v zadnjih treh letih imamo že šestega direktorja Policije, zamenjal več kot 100 policijskih vodij?  

Vse razrešitve oziroma premestitve, ki jih trenutno izvaja vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije, so torej v bistvu nezakonite. Ker ljudi premešča brez krivdnih razlogov, za vse razrešene uslužbence pa ustvarjajo nova delovna mesta, tudi za svetovalce generalnega direktorja, ki v praksi to seveda niso. 

Težko boš svetovalec direktorja Policije, ki te je odstavil, ker naj bi te potreboval za svetovalca. Zakaj bi bil recimo direktor Uprave kriminalistične policije, ki je formalno najožji sodelavec generalnega direktorja, njegov svetovalec? Generalni direktor ga razreši, ker ga potrebuje za svojega svetovalca za gospodarsko in korupcijsko kriminaliteto. Čeprav to področje pokriva prav kriminalistična policija, ki jo vodi ta isti direktor, ki je bil razrešen oziroma uradno premeščen. Takšnim razlogom seveda še v risanki nihče ne bi verjel. Čisto norčevanje iz ljudi, njihove kariere in kriminalistične stroke. 

Da je takšno početje nedopustno, mi pritrdi tudi Miroslav Žaberl. "Če vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije ne zna natančno obrazložiti, zakaj je nekoga pod nujno umaknil z izjemno pomembnega položaja in ne gre za krivdno razrešitev, potem to ni upravičen razlog oziroma je takšna zamenjava, predvsem ker gre za predstojnika, ki še nima mandata, nehigienična." 

V Policiji je že več kot 10 svetovalcev generalnega direktorja

Poglejmo še drugače – sploh niso pomembna imena, za koga gre, koga vse so zamenjali, jih osebno poznam ali ne, niti ni važno, pod katero vlado, levo ali desno, se dogaja to sporno politično kadrovanje. Najbolj zaskrbljujoče je, da direktorji Policije po političnih navodilih ali pa ne z nezakonitimi razrešitvami uničujejo kariere ljudi, ki so v Policiji zaposleni več desetletji. To je njihov poklic, vso kariero so se izobraževali, usposabljali, začeli kot navadni policisti ali kriminalisti, napredovali v vodjo skupine, nato oddelka, potem sektorja, morda postali direktorji policijske uprave ali pa pomočniki direktorja na Nacionalnem preiskovalnem uradu, direktorji Uprave kriminalistične policije ali kaj tretjega. 

In nato pridejo na oblast politiki, ki si zaželijo na vodstvenih položajih v Policiji svoje ljudi. Sledijo nezakonite razrešitve strokovnjakov in vsem po spisku dobesedno uničijo kariero. Ker jih umaknejo za neke svetovalce, ki o ničemer več ne odločajo, ne opravljajo niti svojega osnovnega poslanstva, ne morejo se vrniti na prejšnjo funkcijo, za katero so potrebovali recimo 20 let ali več let, da so prišli do nje.  

V trenutku jim vzamejo vse, vzamejo jim položaj, funkcijo, jih onemogočijo v nadaljnji policijski karieri, jih namestijo po nekih pisarnah, kjer nimajo več stika z delom, ki ga opravljali leta in leta. Na papirju so svetovalci direktorja Policije, v praksi pa to seveda niso. Takšnih delovnih mest je po neuradnih podatkih že blizu 15. Več ljudi iz Policije me je klicalo v minulih dneh, jezni in razočarani so, ker se spet dogajajo čistke. Zakaj že? 

Zaradi političnih interesov, zamer, obračunov? Nekdo mi je rekel zanimivo misel – s kakšno pravico politiki, ki pridejo na oblast za en mandat ali pa še to ne, uničijo policijsko kariero uslužbencem Policije, jim vzamejo delovno mesto in jim zagrenijo življenje. Ja, to se tudi sama sprašujem, s kakšno pravico? 

"Da, to je po svoje zaskrbljujoče. Po eni strani dobimo nezadovoljne in resignirane vrhunske strokovnjake, ki so ponavadi umaknjeni na nezahtevna delovna mesta bodisi v Tacen ali pisarne po policijskih upravah in postajah, po drugi strani pa se množi število svetovalcev generalnega direktorja Policije in umetno ustvarjenih delovnih mest višjih policijskih svetnikov. Koristno bi bilo narediti analizo kadrovskega stanja najvišjih delovnih mest v Policiji. Bojim se, da bi bili rezultati skrajno zaskrbljujoči," pravi Žaberl.

Včasih zavezniki v kazenski skupini v Tacnu, danes sovražniki

Brutalno politično kadrovanje v času prejšnje vlade je v tacenske pisarne odneslo vse nezakonito razrešene in odstavljene policijske šefe ter moteče kriminaliste Nacionalnega preiskovalnega urada. Dve leti smo poročali o tem, kako so jih diskreditirali, šikanirali, jih umikali v delovne skupine, odrejali razne nadzore, pisali kazenske ovadbe zoper njih, pa tudi opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. 

Delili so isto usodo, postali zavezniki, se bodrili in skupaj borili. Danes pa so ti isti ljudje, kot vse kaže, postali sovražniki. Že od lanskega leta, ko naj bi se začele razprtije, poslušam  zgodbe, ki ne morejo biti ravno v ponos ljudem, ki so zaposleni na najvišjih položajih te institucije. Poslužujejo se enakih metod in spletk, kot smo jih videli že v prejšnjem mandatu.

Več različnih ljudi mi je zaupalo, kaj vse se je dogajalo in se še dogaja, vendar o tem nisem nikoli pisala. Tudi danes ne bom. Najbolj bizarno pa je, da so se nesoglasja začela zaradi pomočnice direktorja NPU, ker se nekdanji prvi mož Policije in zdaj razrešeni direktor kriminalistične policije naj ne bi strinjala s kandidatko, ki si jo je izbral prvi mož NPU. 

Razlog? Ker da nima nobenih vodstvenih izkušenj, saj je bila zaposlena kot kriminalistka. In ker je bilo ogromno revolta na NPU že zaradi imenovanja Petre Grah Lazar za direktorico v času prejšnje vlade, ker ni imela nobenih vodstvenih izkušenj, saj je bila tudi ona samo kriminalistka, v vodstvu Policije menda niso želeli imeti še ene takšne fronte in očitkov. 

Nasprotovanje tej izbiri pa je po mnenju mnogih pomenilo začetek vojne med direktorjema Policije in kriminalistične policije ter direktorjem NPU. Rezultat? V zgodbo naj bi se vpletla še politika in tako je edini iz tacenske kazenske skupine na vodilnem položaju ostal le še direktor NPU, s polno podporo vladajoče politike, lahko beremo v medijih. 

Največje razočaranje za mnoge uslužbence Policije pa je, da se ljudje, ki so na lastni koži že občutili, kaj pomenijo politične igre, diskreditacije in šikaniranje, to igro igrajo še naprej. Čeprav bi človek pričakoval, da se bodo od tega distancirali in ne bodo ogrožali sodelavcev, ki so bili njihovi prijatelji in zavezniki. 

Ali Senad Jusić izpolnjuje pogoje za prvega moža slovenske Policije?

Senad Jusić torej zaposlene odstavlja s položajev, še preden je bil izbran za direktorja s polnim mandatom. In morda sploh ne bo. Veliko ljudi namreč meni, da ne izpolnjuje pogojev za to delovno mesto, ker da nima vodstvenih izkušenj, saj nikoli ni vodil nobene enote. Da funkciji pomočnik komandirja in pomočnik vodje sektorja na policijski upravi ne predstavljata izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, meni tudi profesor dr. Rajko Pirnat.

"Kot izhaja iz sodne prakse, ki se nanaša v glavnem na direktorje javnih zavodov, je mogoče izkušnje na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih pridobiti le z zaposlitvijo na takšnem delovnem mestu. Torej na delovnem mestu, na katerem je zaposleni trajno odgovoren za vodenje določenega organa ali enote. Zgolj nadomeščanje ali pomoč pri vodenju po mojem mnenju ne predstavlja delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih," pravi Pirnat. 

Nasprotno pa na Policiji in ministrstvu za notranje zadeve navajajo, da pravila Policije določajo, da je vodja enote uslužbenec, ki vodi policijsko enoto, ali oseba, ki ga nadomešča. Vodstvo enote pa da tvorijo vodja enote s svojimi namestniki in pomočniki ter drugimi uslužbenci, ki jih določi vodja. Enakega mnenja je tudi Žaberl, ki pravi, da sta se v Policiji namestnik in pomočnik vselej smatrala kot del vodstvene ekipe in da je tako zapisano tudi v internih aktih. Pa vendar, eno so interni akti, drugo pa sodna praksa, saj je na koncu sodišče tisto, ki odloča.

V eni od sodb Višjega delovnega in socialnega sodišča, kjer obravnavajo delovne spore, ki se nanaša prav na zahtevane delovne izkušnje na vodstvenih položajih, je izrecno navedeno, da kadar razpisni pogoji zahtevajo delovne izkušnje na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih, tega pogoja ni mogoče razumeti, da zadošča delo, ki ima po vsebini značaj vodenja. Tako tudi razno vodenje projektov ali delovnih skupin, ne šteje. Sodišče pravi – če nekdo v okviru svojega dela vodi projekte, ni bistveno. Bistveno je le, na kakšnem delovnem mestu je zaposlen. 

"Zdi se mi pomembno to, da bi od resnega kandidata za najvišjo funkcijo v Policiji pričakovali dolgoletno policijsko kariero, s katero bi moral kandidat dokazovati strokovne kompetence ter dolgoletno kariero na vodilnih položajih, po možnosti na lokalnem, regijskem in državnem nivoju. Ne smemo namreč pozabiti, da generalni direktor Policije vodi več kot osem tisoč oboroženih pripadnikov, zaradi česar mora imeti tudi izkušnje strateškega vodenja. Preskok iz lokalnega na državni nivo, čemur smo bili priča v preteklosti, pa ne obeta dobrega strateškega vodje," pravi Miroslav Žaberl. 

Kakšna popotnica je torej, če bo generalni direktor nekdo, ki v svoji karieri ni vodil še nobene enote? In kakšno sporočilo, da se na razpis prijavita samo dva kandidata, vprašam Žaberla. "To je slaba popotnica in kaže na to, da policijski vodstveni delavci na zaupajo takšnim izbornim postopkom, zaradi česar se ne želijo po nepotrebnem izpostavljati. Navsezadnje je prav politika s pohlepom popolnoma izničila izbirne postopke, ki naj bi načeloma vsakomur, ki izpolnjuje pogoje, zagotavljali enakovredno dostopnost do določenih vodilnih delovnih mest, če zanje izpolnjujejo pogoje, in po katerih naj bi bil izbran najboljši in najbolj strokoven kandidat."

Spomnimo se obljub iz predvolilnega obdobja, ko so prav vsi iz koalicijskih strank obljubljali in napovedovali, kako želijo vrniti stroko v Policijo, na vodilna mesta pa strokovnjake. Predvsem pa, da bodo umaknili politiko iz te institucije. Zdaj pa odstavljajo ljudi, ki so bili imenovani na začetku mandata te vlade. Razumi, kdor more.