Strah pred ulico

Kot pove že ime, je državni odvetnik tisti, ki zastopa državo in državne organe pred sodišči. Jurij Groznik državo pred sodišči zastopa že približno dvajset let, v tej ustanovi je prehodil pot od začetnika do vodje.

Vlade in ministri se menjajo, država ostaja – in ostaja organ, ki državo v sodnih sporih zastopa. In državno odvetništvo zastopa državo povsem enako, kot zastopa svojo stranko odvetnik. Jurij Groznik je nekakšen "šef" odvetniške pisarne, ki ima le eno stranko – Republiko Slovenijo in njene organe. V delo "svojih" odvetnikov se ne sme vmešavati, ne sme dajati navodil v konkretnih zadevah, tako kot zahteva zakon. Ko se država odloči, da bo nekoga tožila, je državno odvetništvo tisto, ki mora vložiti tožbo. Stranka te pravde je država, ne državno odvetništvo.

Si predstavljate, da vaš odvetnik noče vložiti tožbe, čeprav ste ga za to plačali? Vas noče zastopati na sodišču, ker se ne strinja z vašo politiko, pri čemer pa ga vseeno plačujete? Tega si ne more privoščiti ne klasično, še manj pa državno odvetništvo.

In tega si ni privoščilo tudi v primeru vztrajanja takratnega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, da državno odvetništvo na zahtevo MNZ zoper organizatorje protestov vloži odškodninske tožbe. Da gre za neutemeljene in na neuspeh obsojene tožbe, je takrat vedel vsak študent prvega letnika pravne fakultete. To je vedel tudi generalni državni odvetnik Jurij Groznik in tudi konkreten državni odvetnik, ki je po naročilu takratnega ministra Hojsa oz. MNZ prevzel zadevo.

Isti državni odvetnik, ki je v primeru naročila iste stranke, le drugih politikov, taisto tožbo kasneje umaknil.

In kaj je greh Jurija Groznika, da so v koaliciji razprtije? To, da je ravnal povsem skladno z zakonom – tistim, ki ureja obveznosti državnega odvetništva. Da je organ, katerega vodi, na zahtevo ministrstva zoper domnevne organizatorje protestov vložil tožbe. Isti naročnik, torej MNZ, je kot stranka državnemu odvetništvu sprva naročil vložitev tožbe, kasneje pa umik. In oboje je državno odvetništvo, kot to določa zakon, storilo.

Prejšnja oblast je po splošnem prepričanju odšla tudi zato, ker ni znala ločiti med politiko in stroko, med zakoni in podzakonskimi akti. Ker ni razumela, da obstajajo službe in organi, kamor politika nima vstopa. Današnja oblast je pred preizkušnjo – bo vladala na podlagi zakonov ali na podlagi zahtev ali strahu pred civilno družbo in napovedmi Jaše Jenulla o protestih, če bo vlada storila to ali ono. Protesti se bodo zgodili v vsakem primeru, nobena vlada še ni končala mandata brez njih, naloga vsake vlade pa je sprejemati odločitve z upoštevanjem prava.

Generalni državni odvetnik ni politična funkcija, ampak strokovna – enako velja za ustanovo kot tako. Ko pristojna komisija poda pozitivno mnenje o kandidatu, je naloga vlade le, da to potrdi. Tu ni prostora za "politično" podporo ali koalicijsko kupčkanje. Spomnimo se primera delegiranih državnih tožilcev.

Ljudstvo je tej vladi podelilo mandat za odločanje, ni pa podelilo mandata ljudski vladi na ulici pred parlamentom.