KOMENTAR: Tako zgoraj kot spodaj

Darilo sem to soboto izbiral v eni izmed večjih trgovin v Domžalah. Ob tiskanju fotografij s telefona, kar omogoča poseben aparat v zadnjem delu trgovine, kjer so le še igrače in šolske potrebščine, sem opazoval fanta, ki je pokleknil ob stekleno omaro s kartami. Malo je pogledoval okoli sebe, potem pa pograbil velik kup paketkov kart (gre za karte Magic, ki so precej popularne med mladimi) in jih pospravil v žep bunde. Nato je to ponovil še enkrat, tokrat je vzel pakete nekoliko više. En tak paket stane od treh evrov naprej. Vzel jih je vsaj 20. 

Okej, fant nima košare, zato daje v žep, sem najprej pomislil. A nekaj mi ni dalo miru. Pa sem šel malo za njim – še vedno sem sicer izbiral darilo – in videl, da kupuje z dekletom, ki je imelo košaro. A paketov kart ni bilo v njej. Ni moja stvar, grem kupit in domov, kaj imam jaz s tem. Pa sem se vseeno obrnil, ker me je res žulilo. Ker sem si rekel – pa naj se sliši še tako smešno – ne bom kot tisti iz Nove Slovenije, ki so rekli, da minister nima njihovega zaupanja, da sami niso za take stvari, ampak so se vzdržali. In tak bi bil tudi sam, če ne bi vsaj česa rekel.  

In sem rekel prijazni trgovki, ki je ravno polnila prazne police. Da sem videl fanta, ki bo morda vse to sicer plačal, a vseeno povem, ker se mi zdi, da to ni v redu. Zahvali se mi in pove, da ve, da pogosto kradejo te karte. A da ne morejo nič. Kako ne morete nič? Ker da trgovina nima varnostnika in da fantu tudi ne upajo nič reči, ker kaj pa veš, kako se bo odzval. Torej je to vse? Da, to je vse. Ampak hvala vam. 

Kasneje mi je prijatelj, ki dela v trgovini, povedal, da se taka kraja beleži kot manko oziroma "odpis" in da se ta manko prelije v cene ostalih stvari. Trgovina ni nikoli na izgubi. Torej to krajo tako ali drugače plačamo mi vsi. 

Ko smo vsi poslušali ministra – nekdaj gospodarskega, zdaj okoljskega – kako je na sproščenem klepetu s tajkunom Bojanom Petanom govoril o tem, da so davki pač "glupi" in zakaj bi plačal milijone, pa da bodo že strli jajca kakšnemu sodniku, ti ni bilo treba biti politično opredeljen, da bi vedel, da je to pač narobe. To vedo tudi volivci SDS-a. Minister pač nikoli nikomur ne reče – sploh pa ne tajkunu (celo s povsem nasprotne strani) – da je plačevanje davkov "glupo". Kakšna lepljenka? Ta stavek je cel. In naj bo star 14 let, 30 let ali pa en dan, za ministra je nedostojen in nedopusten. Za to, kar bo on ali stranka delala sodniku, velja enako. 

A pride interpelacija (večno politično orodje vsakokratne opozicije) in minister jo preživi. Razumljivo. Opozicija, pa naj se še tako trudi, nima več kot 45 glasov. No, tudi toliko jih nima. In ker se v tej vladi ne odstopi, četudi si pohodil še tiste zadnje bilke politične kulture, ko je treba reči "hvala in na svidenje", je tudi tu minister ob koncu brezpredmetne večurne debate povedal, "da je očitno tudi del opozicije prepoznal, da so očitki v interpelaciji za lase privlečeni". Še posebej pomembno se mu zdi, da je večina prepoznala, "da štejejo dejanja, ne besede".

Njegov odhod z ministrskega mesta je sicer podprlo 43 poslancev, 29 jih je bilo proti. 

Pri nas je dovoljeno vse. Zdrava pamet odpoveduje na vsakem koraku. In vsi samo gledamo in se čudimo in odkimavamo in to je vse. Poslanci NSi-ja so sicer v krščanskem duhu odkimavali z glavo ob ministrovih dejanjih in besedah, ker to, kar je počel (ne vem, ali kdo verjame, da zdaj pa ne več) res ni v duhu desetih zapovedi in morda tudi zapovedi države, v kateri živimo, a so se vzdržali. To je sicer tako, kot bi videl roparja v banki in odkimaval z glavo, bil proti takšnemu početju, a tega ne bi prijavil Policiji ali – še huje – bi molčal, ko bi bilo treba pričati, da bi roparja zaprli. 

Veste, tudi takšno početje (tako zdaj kot v vseh prejšnjih vladah) v resnici plačamo vsi. A pri nas je vse dovoljeno. Celo to, da minister na koncu oholo reče, da se mu zdi pomembno, da je večina prepoznala, da štejejo dejanja, ne besede. Kakšna večina, gospod minister? Podprlo vas je 29 poslank in poslancev, tistih, ki jim je pomembnejše, da kradejo tudi drugi, sploh levi – zakaj bi zdaj vi odgovarjali za neke izjave, "zlepljenke", ko pa drugi ne? 

Pri nas lahko politik reče, obtoži in naredi kar koli, pa se ne zgodi nič. Pri nas je dovoljeno vse. 

KPK je ugotovil kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja pri ministru Počivalšku. Dva takšna primera. A gospod je danes generalni direktor GZS-ja. KPK je ugotovil, da so nadzorniki in člani uprave SDH-ja kršili integriteto, ko so nekdanji šefici Lidiji Glavini po odstopu izplačali odpravnino. Toda dva nadzornika sta še danes nadzornika SDH-ja. KPK je uvedel postopek – znova – proti Janezu Janši zaradi ugotavljanja obstoja nasprotja interesov. Razlog: Franci Matoz na mestu glavnega neizvršnega direktorja DUTB-ja. 

Pri nas je dovoljeno vse. In tisti zgoraj lahko, če jim sodba, odločitev, poizvedba ali pa vprašanje ne ustreza, začnejo žaliti, pritiskati, tožiti in izvajati menjave. Kajti oni lahko. Samo oni.

In spodaj? Je spodaj kaj drugače, če nekdo nekaj ukrade? Kaj bi to, saj tisti zgoraj veliko več, pa se jim nič ne zgodi. Če nekdo spodaj žali in zmerja drugače misleče? Saj tisti vladajoči to počnejo vsak dan in jih ljudje vseeno podpirajo. Če nekdo spodaj na Twitter zlije svoj gnev in ogorčenje nad prebežniki, češ kaj pa silijo čez reko, naj gredo čez mejni prehod, je zato nečloveški? Ne, ker tudi tisti zgoraj jasno povedo, da nimajo begunci in migranti kaj iskati pri nas in v Evropi nasploh. 

Zakaj se čudimo, ko nekateri ne jemljejo resno znanstvenikov in zdravnikov, ki so leta in leta študirali, zdaj pa desetletja delajo in se izobražujejo, ter bolj verjamejo Twitterju, Facebooku in YouTubu? 

Zakaj se čudimo, da ob pismu Janeza Janše, ki smo ga dobili v svoje nabiralnike, nekateri niso kar tekli cepilno mesto, ampak se norčujejo in sprašujejo, ali je to pismo sam prevzel? 

Konec koncev, zakaj se čudimo, da ob dnevih cepljenja, ko se cepi tudi ponoči, nihče od novinarjev ne upa vladi postaviti vprašanja, ali naš preobremenjeni zdravstveni kader ne bo še dodatno obremenjen zaradi nekaj deset ljudi, ki bodo ponoči prišli na cepljenje, čeprav se lahko že skoraj leto dni cepimo kadar koli in kjer koli? 

Ker je danes vprašati, reči ali pa opozoriti za oblast že dokaz, da nisi njihov. Da si proti. In si torej (v tem trenutku je pač tako) levičar, anticepilec, del globoke države, prvorazredni, kar koli naj bi že to pomenilo, predvsem pa – po mnenju znalcev na Twitterju – tako ali tako ne bi smel biti novinar. 

Naj vam torej v tednu pred božičem (da, piše se z malo; o tem, da niste nič bolj verni in nič bližje SDS in NSi, če pišete božič z veliko, sem pisal lani, a zapis je ob trenutnem dogajanju še kako živ) želim vse dobro. In vam polagam na srce, naj vam ne bo vseeno. Ne za tiste zgoraj, predvsem pa ne za tiste spodaj. Torej za ljudi okoli nas. 

Ne bodite tiho – pozdravite jih, vprašajte jih, kako so, ali kaj potrebujejo, ali jim lahko kako polepšate dan. Kajti če boste vedeli, da jim morda ni lahko, pa ne boste pomagali ali vprašali, potem ...

Prav zares vam iz srca želim lep, miren in blagoslovljen božič ter ostale praznike. Preživite jih v družbi najbližjih. In držite se ukrepov, ki veljajo, da bomo lahko vendarle kmalu svobodnejši.